Jedro

V vlogi, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo in nato v vlogi, s katero je odgovorila na navedbe tožene stranke v njeni vlogi, je na ugovorne navedbe tožene stranke konkretizirano odgovorila in v dokaz svojih trditev predlagala tudi ustrezne dokaze. Sodišče prve stopnje je zato, upoštevaje izostanek tožene stranke in z njene strani predlagane priče na naroku za glavno obravnavo, kar v pritožbenem postopku ni sporno, pravilno zaključilo, da iz priloženih listinskih dokazov ter izpovedi zaslišane tožeče stranke izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 194,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 1.679,02 EUR (I. točka izreka), in da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 1.220,00 EUR (II. točka izreka) ter odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 29053/2014 z dne 10. 3. 2014 v celoti v veljavi tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 8 dneh plačati 553,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2013; 1.125,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2014; in ji povrniti izvršilne stroške 75,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2014 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki v 8 dneh povrne pravdne stroške v višini 506,56 EUR, če zamudi s plačilom, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Postopek v obravnavani zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, ki je bil na ugovor dolžnika (tožene stranke) razveljavljen in zadeva odstopljena v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi priznala obstoj poslovnega razmerja s tožečo stranko na podlagi Dogovora o sodelovanju z dne 16. 9. 2013 oziroma temelj terjatve, nasprotovala pa je višini zahtevka, v zvezi s čimer se je sklicevala na dopis o zavrnitvi računov (list. št. 12) in predlagala zaslišanje direktorja tožene stranke ter postavila nekonkretiziran ugovor pobota. V svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, je tožeča stranka odgovorila na ugovorne navedbe tožene stranke in predložila dokaze v potrditev svojih navedb. Podrobno je pojasnila obračun števila ur oziroma specifikacijo obeh spornih računov, predložila dopisa o zavrnitvi obeh računov (A8, A10) in predlagala tudi lastno zaslišanje. Po oceni pritožbenega sodišča je to v obravnavani zadevi zadostovalo za sklepčnost tožbe. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora tožene stranke.

7. V odgovoru na tožbo je tožena stranka navedla, da tožeča stranka ni dokazala, da je dejansko opravila delo, kot izhaja iz specifikacije, ki je priložena vtoževanima računoma, in da so trditve tožeče stranke o opravljenem delu pavšalne. V dokaz svojih ugovornih navedb se je sklicevala na že predložene oziroma predlagane dokaze, poleg tega pa je predlagala tudi zaslišanje priče B. O. Iz dopisov o zavrnitvi računov, ki so v spisu, izhaja, da je tožena stranka račun št. 33/2013 zavrnila, ker se ni strinjala s številom obračunanih ur, tožeči stranki je priznala za vsak dan 5 ur, račun št. 37/2013 pa zato, ker se ni strinjala z obračunanim zneskom za dne 13. 12. 2013 (150,00 EUR), saj je za navedeni dan tožeči stranki priznala le 75,00 EUR. Glede na to pritožbene trditve, da je bila vsebina računov in specifikacij v celoti sporna, niso utemeljene. V vlogi, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo in nato v vlogi s katero je odgovorila na navedbe tožene stranke v njeni vlogi, je na ugovorne navedbe tožene stranke konkretizirano odgovorila in v dokaz svojih trditev predlagala tudi ustrezne dokaze. Sodišče prve stopnje je zato, upoštevaje izostanek tožene stranke in iz njene strani predlagane priče B. O. na naroku za glavno obravnavo, kar v pritožbenem postopku ni sporno, pravilno zaključilo, da iz priloženih listinskih dokazov ter izpovedi zaslišane tožeče stranke izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Zato pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje neutemeljeno tožeče stranke ni pozvalo, da naj v dokaz opravljenih in zaračunanih storitev v spis predloži pisni dokaz za vsako poslano e-sporočilo ali telefonski pogovor, ki ga je tožeča stranka opravila za toženo stranko, niso utemeljeni in uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da izpodbijana sodbe nima razlogov o višini tožbenega zahtevka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Drži sicer, da v izpodbijani sodbi ni izrecno navedena višina tožbenega zahtevka, vendar iz razlogov sodbe nedvomno izhaja dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala resničnost vsebine obeh vtoževanih računov in njune specifikacije. Nenazadnje to izhaja iz dejstva, da se je postopek v konkretni zadevi začel s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zato je sodišče z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, pri čemer že iz navedenega sklepa oziroma predloga za izdajo sklepa o izvršbi izhaja višina vtoževanega zneska. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da višine tožbenega zahtevka oziroma obveznosti tožene stranke ni mogoče preveriti.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Upoštevaje vrednost spornega predmeta (višina nagrade s količnikom 1,0 je 87,00 EUR - 12. člen ZOdvT), je pritožbeno sodišče v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) tožeči stranki za odgovor na pritožbo priznalo nagrado za (pritožbeni) postopek v znesku 139,2 EUR (tarifna št. 3210), materialne stroške v znesku 20,00 EUR (tarifna št. 6002) in 22 % DDV, vse skupaj 194,22 EUR, ki jih je dolžna tožeča stranka v roku 8 dni povrniti toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.