Jedro

Če tožeča stranka poda predlog za nadaljevanje postopka, ki je prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po poteku tridesetdnevnega roka, ki teče od objave sklepa o preizkusu terjatev, se v nadaljnjem postopku tožba zavrže.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke iz naslova odškodnine v skupnem znesku 174.528,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneskov 136.250,00 EUR od 11. 2. 2008 dalje do plačila in 38.278,76 EUR od 21. 11. 2007 dalje do plačila do tožene stranke v stečaju in da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je stečajni upravitelj terjatev v celoti prerekal, kar naj bi bilo razvidno iz končnega seznama preizkušanih terjatev. Dne 26. 2. 2010 je sodišče izdalo sklep o preizkusu terjatev, katerega sestavni del je končni seznam preizkušanih terjatev in seznam upnikov, ki lahko vložijo tožbe oziroma predlagajo nadaljevanje že obstoječih pravdnih postopkov. Tožeča stranka s seznamom upnikov, ki lahko vložijo zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev, ni razpolagala, dokler ga tožena stranka dne 3. 5. 2010 ni predložila sodišču. Tožeča stranka je pravočasno prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku in zaradi stečaja tožene stranke je sodišče dne 7. 7. 2009 postopek v tem sporu prekinilo. Dne 19. 4. 2010 je tožeča stranka predlagala nadaljevanje postopka, sodišče prve stopnje pa je dne 21. 4. 2010 izdalo sklep o nadaljevanju postopka in stečajni upravitelj zoper sklep o nadaljevanju postopka ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je sklep o nadaljevanju postal pravnomočen in da bi sodišče moralo nadaljevati z ugotovitvenim postopkom (zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve). Prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala in tožeča stranka je tudi opozarjala, da sklep o preizkusu terjatev ni bil dokončen, saj je sodišče v stečajnem postopku dne 15. 3. 2010 izdalo dopolnilni sklep glede seznama preizkušanih terjatev. Zato je napačen zaključek sodišča, da tožnik ni v roku 30 dni predlagal nadaljevanje postopka in se pri tem sklicuje na sklep stečajnega sodišča z dne 26. 2. 2010, ki ni bil dokončen. Nepravilno je tolmačenje sodišča, da dopolnilni sklep z dne 15. 3. 2010 ne vpliva na tek roka po sklepu z dne 26. 2. 2010. Sklep stečajnega senata z dne 26. 2. 2010, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES, ni vseboval končnega seznama upnikov, ki je sestavni del izreka tega sklepa (člen 69/2-4 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPiPP – Ur. l. Ur. l. RS, št. 127/2007 in nadaljnji). S predlogom za nadaljevanje postopka je tožeča stranka umaknila dajatven zahtevek in sodišče bi moralo na podlagi pravnomočnega sklepa o nadaljevanju postopka z dne 21. 4. 2010 nadaljevati z ugotovitvenim postopkom o obstoju terjatve tožeče stranke, saj stečajni upravitelj ni preprečil nadaljevanja postopka. Ker so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka po 1. odstavku 208. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, nepravilno pa je uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo, namesto pravilno tožbo zavrglo.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 7. 2009 prekinilo postopek z dne 3. 6. 2009, ker je ugotovilo, da je bil tega dne nad toženo stranko začet stečajni postopek. Tožeča stranka je priporočeno po pošti dne 19. 4. 2010 na sodišče naslovila predlog za nadaljevanje postopka z utemeljitvijo, da je stečajni upravitelj v celoti prerekal terjatev tožeče stranke v višini 174.528,00 EUR, zato tožeča stranka sodišču predlaga, da nadaljuje s postopkom v predmetni zadevi. Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek, ki je bil v sporu prekinjen z dne 3. 6. 2009, nadaljevalo z dne 21. 4. 2010. Po prejemu sklepa o nadaljevanju je stečajni upravitelj navajal, da je tožeča stranka prijavila terjatev pod zap. št. 467 in upravitelj je terjatev v celoti prerekal, kar je razvidno iz končnega seznama preizkušanih terjatev (KSPT). Dne 26. 2. 2010 je sodišče izdalo sklep o preizkusu terjatev, katerega sestavni del je KSPT in seznam upnikov, ki lahko vložijo tožbe oziroma predlagajo nadaljevanje že obstoječih pravdnih postopkov, na katerem je naveden tudi tožnik (B14 in B15). Tožnik v roku 30 dni ni predlagal nadaljevanje postopka pred sodiščem po 3. odstavka 301. člena ZFPPiPP, zato je sodišče štelo, da je njegova terjatev prenehala in je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja, da s seznamom upnikov, ki lahko vložijo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve tožeča stranka ni razpolagala, dokler ga tožena stranka dne 3. 5. 2010 ni predložila sodišču. Ena izmed temeljnih načel v postopku zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pomemben pravni institut, s katerim se uresničuje to načelo in ki ga je uvedel ZFPPiPP, je javna obravnava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja, urejena v 122. členu ZFPPiPP. Objava ima po 3. odstavku 122. člena enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilno za objave v registrskem postopku. Ker je upnikom dana možnost seznaniti se z vsebino prijave terjatve ter izjave upravitelja o terjatvi z objavo seznamov preizkušanih terjatev, sodišče ob preizkusu terjatev odloči zunaj naroka ter o tem odloči s sklepom o preizkusu terjatev. Takšna ureditev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev omogoča, da v stečajnem postopku ni več treba izdajati in vročati posamičnih napotitvenih sklepov. Zaradi takšnega načina vročanja je tudi rok za vložitev tožbe podaljšan na en mesec. Omenjeni način objavljanja sklepov nalaga upnikov, da dogajanja v stečajnem postopku spremljajo in sledijo objavam na spletnih straneh AJPES. Ker jim je seznanitev s sklepi omogočena, jim je s tem tudi zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Zato kakšen način seznanitve ni v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije.

Neutemeljena je pritožba tožeče stranke, da je bil v stečajnem postopku izdan še dopolnilni sklep z dne 15. 3. 2010 in torej sklep o preizkusu terjatev z dne 26. 2. 2010 še ni bil dokončen. Dopolnilni sklep z dne 15. 3. 2010 se nanaša zgolj na terjatev upnika H.L. pod zap. št. 508, medtem ko je terjatev tožeče stranke pod zap. št. 467 obravnavana v končnem seznamu preizkušenih terjatev in sklepov o preizkusov terjatev z dne 26. 2. 2010. Za tožečo stranko velja 2. točka sklepa z dne 26. 2. 2010, kjer je podana napotitev kateri upniki morajo v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev.

Pravila 301. člena ZFPPiPP se po njegovem 1. odstavku uporabljajo, kadar je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, torej v primerih, kot je ta pravdni postopek. Po 2. odstavku 301. člena ZFPPiPP preneha razlog za prekinitev postopka iz 1. odstavka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka z objavo sklepa o preizkusu terjatev, pri čemer mora upnik, če je njegova terjatev prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka (3. odstavek ZFPPiPP), če pa v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom, preneha njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (7. odstavek ZFPPiPP).

Tožeča stranka je predlog za nadaljevanje postopka vložila 19. 4. 2010, torej po poteku 30-dnevnega roka (3. odstavek 301. člena ZFPPiPP), ki se je iztekel 26. 3. 2010. Ker tožeča stranka v 30-dnevnem roku po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni predlagala nadaljevanje tega pravdnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje pravilno tožbo zavreči in ne zavrniti. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 274. člena ZPP odločitev razveljavilo in tožbo zavrglo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Čeprav je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo tožeče stranke zavrglo, je potrebno ugotoviti, da tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.