Jedro

Sodišče odloča v okviru pravovarstvenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu toženca za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek kot je določilo v II. točki sklepa ter v nadaljevanju razveljavilo plačilni nalog z dne 24. 10. 2018. 2. Toženec se je zoper sklep pritožil. Navaja, da v vlogi z dne 6. 11. 2018 ni predlagal obročnega plačila sodne takse, ker tega dne vloge ni vložil. Sicer pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni uporabilo šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži pritožbena trditev, da pritožnik (toženec) ni predlagal obročnega plačila sodne takse za pritožbo, ker vloge z dne 6. 11. 2018 ni vložil. Prav nasprotno. V spisu je njegova vloga, vložena po takratnemu pooblaščencu dne 6. 11. 2018, ki je tako po vsebini kot tudi naslovu predlog za obročno plačilo sodne takse (red. št. 102). Ker sodišče odloča v okviru pravovarstvenega zahtevka, je odločitev v celoti pravilna in zakonita. Pritožnik še navaja, da je že v vlogi z dne 8. 1. 2018 predlagal oprostitev plačila sodne takse, vendar to iz spisa ne izhaja. Bilo bi tudi nelogično, glede na fazo postopka (sedaj izpodbijani sklep je bil izdan v zvezi s taksno obveznostjo v pritožbenem postopku zoper sodbo). Pritožnik v preostalem delu navaja vsebinske razloge, ki bi se nanašali na oprostitev plačila sodnih taks. Višje sodišče se do teh trditev ne opredeljuje, ker zaradi pravkar povedanega v tem pritožbenem postopku niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.