Jedro

Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja.

Izrek

Pritožbi storilca prekrška se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod 1. tč. izreka zavrnilo ugovor storilca zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, pod 2. tč. izreka zavrnilo storilčev predlog, da se mu plačilo globe nadomesti z družbeno koristnimi deli in pod 3. tč. izreka storilcu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec prekrška, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo njegovo bruto plačo v letu 2009, vendar je pri tem zamolčalo, da gre za bruto izplačila in ni pojasnilo, da je v tem času bila njegova žena zaposlena le do meseca oktobra 2009, od 4.10.2009 do 27.10.2010 pa je bila na porodniškem dopustu in je prejemala nadomestilo v višini 840,08 EUR bruto. Prav tako je sodišče zamolčalo, da ima tri nepreskrbljene otroke, s katerimi so zagotovo stroški. Sodišče tudi ni povedalo, da je že takrat odplačeval kredite, od leta 2008 pa še leasing za osebni avtomobil. Res je, da so kot celotna družina takrat dobro živeli, ampak tega časa ni več, saj smo v letu 2010 in je njegova finančna slika popolnoma drugačna. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo, da je kredite že odplačal, saj je iz prilog razvidno, da plačuje kredite od leta 2005 in 2007 in da mora plačevati od datuma izdaje dokumenta B. K. tj. dne 14.4.2010 še 32 oz. še 26 mesecev dalje do plačila. Nesmiselno bi bilo, da bi mu banka odprla trajnik za plačilo obveznosti, ki jih ni več in tudi sam jih zagotovo ne bi plačeval. Meni, da je denar, ki ga je prejemal v preteklosti, bil pametno porabljen in je družini v tistem času zagotavljal varnost tako v socialnem kot v materialnem smislu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da njegovo nadomestilo znaša 816,57 EUR bruto oz. 615,93 EUR neto, kot je razvidno iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 1.4.2010. Žena se je v vmesnem času zaposlila za določen čas in opravlja delo tri ure na teden, za kar prejema plačilo 363,72 EUR bruto. Ker je zaposlena le za določen čas in so kreditno nesposobni, jim pri preživljanju pomagata njuni družini. Skupaj z ženo imata tako mesečne dohodke v višini 899,27 EUR neto ter 885,41 EUR stroškov zgolj z odplačevanjem kreditov in leasinga. Tako petčlanski družini ostane natanko 13,86 EUR na mesec za življenje in tekoče stroške bivanja, zato ponovno predlaga, da se uklonilni zapor odpravi in se globa nadomesti z opravo javnih del. Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je v predmetnem postopku storilec prekrška po prejemu sklepa o določitvi uklonilnega zapora zaradi neplačila globe v višini 1.000,00 EUR, ki mu je bila izrečena s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Krškem z dne 15.1.2010, ki je postala pravnomočna 23.4.2010 in izvršljiva 26.5.2010, vložil ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora in predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe). Sodišče prve stopnje je nato v skladu s VI. odst. 202.b čl. opravilo poizvedbe o storilčevem premoženjskem stanju in možnosti za plačilo globe in sicer je vpogledalo v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na podlagi česar je ugotovilo, da je storilčeva žena S. K. R. na dan 25.8.2010 bila nezaposlena, da je storilec na dan 6.9.2010 bil zavarovan kot prejemnik nadomestila na zavodu za zaposlovanje (listni št. ... in ... spisa), zahtevalo poročilo od Centa za socialno delo Ž. s podatki o plači, preživninskih obveznostih, lastništvu osebnega vozila, o posedovanju nepremičnin ali lastniških deležev ter ali je prejemnik nadomestila plače ali pokojnine, otroškega dodatka ali drugih socialnih prejemkov pri CSD ter poročilo o dohodkih pri Davčni upravi RS, Davčnem uradu C., Izpostavi Ž. CSD Ž. je sodišču prve stopnje sporočil, da storilec ne prejema otroškega dodatka, da ni v evidenci prejemnikov denarne socialne pomoči in da po njihovih podatkih ni zavezanec za plačevanje preživnine (list. št. ... do ... spisa), čeprav je sodišče prve stopnje od CSD Ž. zahtevalo tudi druge podatke o premoženjskih in socialnih razmerah, ki bi jih CSD Ž. lahko pridobil z opravo razgovora s storilcem, pa tega ni storil, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni urgiralo, da bi CSD Ž. tako ravnal. Na podlagi podatkov iz informativnega izračuna dohodnine za leto 2009 (listna št. ... spisa) je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilec v letu 2009 prejel iz naslova plač nadomestila plač in povračila stroškov 77.134,80 EUR bruto, iz naslova bonitet 4.168,04 EUR bruto in iz naslova nadomestila iz drugih socialnih zavarovanj 1.683,19 EUR bruto, torej skupno 82.986,11 EUR bruto prihodka, kar pomeni, da je povprečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti znašala 6.469,96 EUR bruto. Glede na navedene podatke je po oceni prvostopenjskega sodišča storilec zmožen plačati globo, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati, čeprav v nadaljevanju obrazložitve prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je storilec brezposeln in da prejema bruto denarno nadomestilo v višini 816,57 EUR oz. 615,39 EUR neto, ki ga prejema od 27.2.2010 do 26.11.2010. Glede storilčevih navedb v predlogu za nadomestitev globe, da odplačuje še dva kredita v višini 283,16 EUR mesečno in 292,74 EUR mesečno je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da iz predloženih dokazil izhaja, da je storilec bil dolžan plačevati 283,16 EUR mesečno od vključno meseca junija 2007 dalje 26 mesecev in 292,74 EUR od vključno meseca decembra 2005 32 mesecev in da je torej oba kredita že poplačal. Ne glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča o poplačilu kreditov, je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče premajhno težo dalo ugotovitvi, da je storilec od 26.2.2010 dalje brezposeln, ker mu je bila pri prejšnjem delodajalcu pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnih razlogov in preveliko težo ugotovitvam glede dohodkov, ki jih je storilec ustvaril v letu 2009. Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja. Iz odločbe o pravici do nadomestila za čas brezposelnosti (priloga ...) je jasno razvidno, da je storilčev mesečni neto dohodek od 26.2.2010 dalje 615,93 EUR neto, da je tudi storilčeva žena, s katero imata skupaj tri mladoletne otroke, od 22.10.2009 dalje brezposelna in da je do 20.7.2010 prejemala nadomestilo za nego in varstvo otroka (prilogi ... in ... spisa) ter da je od 26.7.2010 dalje prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba (priloga ... spisa). Storilec tako v pritožbi utemeljeno poudarja, da bi sodišče moralo upoštevati njegovo sedanje premoženjsko stanje in ne tisto, ki je bilo v letu 2009. Nadalje je prvostopenjsko sodišče v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da storilec skupaj z ženo skrbi za tri mladoletne otroke in da je dohodek na družinskega člana v letu 2010 glede na leto 2009 drastično upadel, na kar prav tako opozarja storilec v pritožbi. Poleg tega je sodišče prve stopnje premalo natančno raziskalo storilčeve premoženjske razmere, saj ni pridobilo nobenih podatkov o storilčevem nepremičnem premoženju oz. solastniških deležih na nepremičninah, o imetništvu vrednostnih papirjev, niti podatkov pri upravni enoti o lastništvu motornih vozil ali o drugem premičnem premoženju, medtem ko Center za socialno delo Ž. sodišču ni sporočil nobenih podatkov o razmerah v katerih živi storilec in njegova družina, čeprav bi do teh podatkov CSD Ž. lahko prišel z zaslišanjem storilca.

Ker je glede na zgoraj navedeno dejansko stanje bilo nepopolno ugotovljeno in je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti celotnega dokaznega postopka, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep glede odločitve o storilčevem predlogu za nadomestitev globe razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (VIII. odst. 163. čl. ZP-1). Ker V. odst. 202.b čl. ZP-1 določa, da v primeru, ko storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora predlaga nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist, sodišče najprej odloči o predlogu in šele nato glede na izid postopka v zvezi s predlogom za nadomestitev globe odloči o ugovoru zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev prvostopenjskega sodišča glede storilčevega ugovora zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora kot tudi odločitev o dolžnosti plačila sodne takse, saj je ta odvisna od izida postopka v zvezi s predlogom za nadomestitev globe in ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje natančneje raziskati storilčeve premoženjske in socialne razmere in sicer tako, da bo pridobilo še podatke o tem, ali je storilec lastnik kakšnega avtomobila oz. imetnik pravice uporabe (če je avtomobil kupljen na leasing), o lastništvu nepremičnin ali solastniških deležih na nepremičninah, lastništvu vrednostih papirjev in lastništvu drugih vrednejših premičnin, od centra za socialno delo pa zahtevati natančnejše poročilo o storilčevih premoženjskih in socialnih razmerah, ki naj jih center za socialno delo pridobi z zaslišanjem storilca, ki pa ga lahko po potrebi zasliši tudi sodišče prve stopnje zaradi razjasnitve okoliščin, pomembnih za odločitev o storilčevem predlogu za nadomestitev globe. Sodišče prve stopnje bo moralo pojasniti kakšno težo imajo ugotovitve glede storilčevih dohodkov v letu 2009, kakšne so trenutne premoženjske razmere petčlanske družine in ali je glede na sedanjo stanje storilec res zmožen plačati globo v višini 1.000,00 EUR ne da bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov, zlasti treh mladoletnih otrok.