Jedro

Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 8. 2009. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da tožena stranka zaradi zmanjšanega obsega vpisa dijakov in študentov ni mogla zagotoviti dopolnjevanja poučevanja delovnega časa za določene učitelje. Ravnateljica je sprejela program razreševanja presežnih delavcev in predlog dodatnih kriterijev za določanje presežnih delavcev, ki jih je sprejel Svet tožene stranke. Sodišče je ugotovilo, da bi bil tožnik določen kot presežni delavec v primerjavi s sodelavko tako ob upoštevanju dodatnih kriterijev, kot tudi v primeru upoštevanja le kriterijev po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94 do 56/2002).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (razen deloma glede stroškov postopka) in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni izvedlo vseh potrebnih dokazov, ki bi omogočilo pravilno in popolno razsojanje v predmetni zadevi. Točkovanje sploh ni bistveno za razsojo, saj je sodelavka tožnika kot članica sveta zavoda varovana delavka po 113. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Tožnik bi lahko dopolnjeval svojo obvezo na drugem zavodu, kjer je obstajala potreba, vendar bi moral imeti na matičnem zavodu vsaj eno uro tedenske pedagoške obveznosti. Tožena stranka bi lahko zmanjšala pedagoško obveznost kolegici, ki uči informatiko in jo dodelila tožniku in mu s tem ohranila zaposlitev.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na tisto dejansko stanje, kot sta ga v sodbah ugotovili sodišči prve in druge stopnje in tudi z navideznim zatrjevanjem sicer revizijsko dopustnih razlogov zato stranka ne more doseči ponovnega preizkusa ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka pa želi doseči ravno to. Izpodbija predvsem dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jim je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku pritrdilo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Neutemeljeno je sklicevanje tožnika na določbo 113. člena ZDR. Ta določba ne preprečuje, da ob ureditvi določanja presežnih delavcev, kot velja za toženo stranko, da se kot presežni delavec ugotovi tudi član sveta zavoda. Določba preprečuje le, da se takemu delavcu odpove pogodba o zaposlitvi brez soglasja Sveta zavoda. Če bi bilo tako soglasje dano ali če bi delavec odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev, bi mu delovno razmerje kot presežnemu delavcu tudi prenehalo. V obravnavani zadevi sodelavka tožnika ni bila določena kot presežna delavka, zato je vprašanje njene zaščite pred odpovedjo brezpredmetno.

10. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da pritožbena navedba, da bi tožena stranka lahko tožniku dodelila eno uro informatike, predstavlja pritožbeno novoto, tožnik pa niti ni zatrjeval, da tega ne bi mogel uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Da bi bila ta - procesna - odločitev napačna, tožnik ne zatrjuje in tudi smiselno ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka s strani pritožbenega sodišča. Zato tudi v revizijskem postopku tožnik teh dejstev ne more uveljavljati.

11. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.