Jedro

Glede na to, da je bilo pooblaščencu pok. drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo, in glede na to, da ob izdaji izpodbijanega sklepa o prekinitvi pravdnega postopka sodišče prve stopnje še ni imelo podatkov o dedičih pok. drugega toženca, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatka v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se pravdni postopek prekine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek prekinilo z dnem 26. 5. 2020, ker je drugi toženec umrl in je bilo nato pooblaščencu s strani dedičev tudi preklicano pooblastilo za zastopanje v tej pravdni zadevi. Obrazložilo je, da se bo pravdni postopek, prekinjen na podlagi 1. točke 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), nadaljeval, ko ga bo dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik prevzel ali ko jih sodnik povabi, naj to stori. Pojasnilo je, da sodišče lahko pozove dediče k prevzemu postopka, takoj ko je sestavljena smrtovnica, iz katere je razvidno, kdo so dediči, kar bo sodišče tudi storilo.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila zaradi bistvene kršitve postopkovnih pravil. Navaja, da je sodišče sklepu priložilo dopis odvetnika M. F., v katerem je sodišču sporočil, da mu je preklicano pooblastilo za zastopanje v predmetnem postopku, ker dedinje nimajo enotnih stališč glede nadaljevanja te zadeve. Meni, da takšen dopis, kateremu ni priložen preklic pooblastila s strani dedičev, ne daje podlage za prekinitev postopka. Za prekinitev postopka bi bilo nujno, da bi dediči dosedanjemu pooblaščencu pisno odpovedali pooblastilo za zastopanje. V dopisu pa pooblaščenec dedičev sploh ne imenuje; govori samo o dedinjah. Tožeča stranka meni, da je dopis namenjen zavlačevanju pravdnega postopka, zato v spis ni vložen preklic pooblastila dedičev dosedanjemu pooblaščencu. Tožeča stranka še navaja, da zapustnikova hči D. B. in Z. B. sodelujeta z odvetnikom M. F. od pričetka teka tega postopka, zato ni logično, da bi mu odpovedali pooblastilo. Po tej logiki bi prišlo do odpovedi pooblastila tudi Z. B., ki naj bi odvetniku M. F. odpovedala pooblastilo kot dedinja po pokojnem možu B. S., ne pa kot stranka postopka. Ta okoliščina pove, da pomeni dopis z dne 15. 6. 2020 nedopustno zavlačevanje tega postopka, ki teče že od leta 2016. Če res ne bi bilo usklajenosti med Z. B. in D. B., potem bi bila kolizija interesov pooblaščenca za zastopanje Z. B. in bi moral pooblaščenec tožnici odpovedati pooblastilo za zastopanje. Tožeča stranka predlaga, da se sklep razveljavi in da se stroški pritožbe štejejo kot sestavni del stroškov tega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni postopek se prekine, če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko odpove (prvi odstavek 99. člena ZPP).

6. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je druga tožena stranka umrla 26. 5. 2020. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi pravilne presoje dopisa pooblaščenca tožene stranke z dne 15. 6. 2020 ugotovilo tudi, da je bilo nato pooblaščencu drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo. Tožeča stranka zmotno meni, da bi moral pooblaščenec dopisu, v katerem je sodišče obvestil, da je drugi toženec umrl in da mu je preklicano pooblastilo za zastopanje v tem postopku, priložiti preklic pooblastila s strani dedičev in da je za prekinitev postopka nujno, da bi dediči pooblaščencu pisno odpovedali pooblastilo za zastopanje, saj procesni zakon tega ne določa. Drugi odstavek 99. člena ZPP namreč določa, da se mora preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno bodisi ustno na zapisnik, nikjer pa zakon ne določa, da se mora poleg naznanitve sodišču izročiti pisni preklic pooblastila. Zakon prav tako ne določa, da mora biti iz naznanitve preklica razvidno, kateri dediči so pooblaščencu preklicali pooblastilo. Nerelevantne pa so pritožbene navedbe, da ni logično, da bi pooblaščencu D. B. in Z. B., ki s pooblaščencem sodelujeta od pričetka teka tega postopka, odpovedali (pravilno: preklicali) pooblastilo.

7. Glede na to, da je bilo pooblaščencu pok. drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo, in glede na to, da ob izdaji izpodbijanega sklepa o prekinitvi pravdnega postopka sodišče prve stopnje še ni imelo podatkov o dedičih pok. drugega toženca, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatka v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se pravdni postopek prekine.1

8. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, prav tako niso podani niti tisti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. in 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Primerjaj VSM sklep I Cp 756/2013.