Jedro

Sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Kamnik (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odobrila zahtevo tožnika za odobritev pravnega posla, ki ga je z izjavo o sprejemu ponudbe z dne 16. 4. 2021 sklenil z A. A. glede kmetijskih in gozdnih zemljišč parc. št. 108, 109, 136 in 137, vse k. o. ... (1. točka izreka) in odločila, da posebni stroški v zvezi z izdajo odločbe niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 17. 5. 2021 pri prvostopenjskemu organu vložil vlogo za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla s prodajalko, ki ji je priložil kopijo svoje izjave z dne 16. 4. 2021 o sprejemu ponudbe za prodajo predmetnih zemljišč s skupno ceno 15.000,00 EUR. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je prodajalka A. A. 16. 3. 2021 vložila ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije za parc. št. 108 s površino 6240 m2, parc. št. 109 s površino 9193 m2, parc. št. 136 s površino 1877 m2 in parc. št. 137 s površino 12851 m2, vse k. o. ..., za skupno ceno 15.000,00 EUR. Ponudba je bila skupaj z vsemi obveznimi sestavinami objavljena na oglasni deski prvostopenjskega organa in na enotnem državnem portalu e-uprava od 17. 3. 2021 do vključno 16. 4. 2021. Izjavo o sprejemu ponudbe sta podala tožnik (dne 16. 4. 2021), družba B., d.o.o., ... (dne 12. 4. 2021) in C. C., ... Tožnik in družba B., d.o.o. sta v zakonsko določenem 30-dnevnem roku tudi vložila vlogo za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla. Družba B., d.o.o., je z dopisom z dne 9. 6. 2021 prvostopenjskemu organu sporočila, da umika svojo vlogo za odobritev pravnega posla, o čemer je prvostopenjski organ izdal sklep o ustavitvi postopka št. 330-182/2021 z dne 16. 6. 2021. Prvostopenjski organ je nadalje ugotovil, da iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Kamnik izhaja, da so v območju gozdnih zemljišč parc. št. 108, 136 in 137, vse k.o. ..., parc. št. 109 pa se nahaja delno v območju kmetijskih in delno v območju gozdnih zemljišč. Na osnovi predloženih listin in vpogleda v uradne evidence je prvostopenjski organ ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za odobritev pravnega posla določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in na podlagi 22. člena ZKZ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožnik je zoper odločbo prvostopenjskega organa vložil pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju toženka). Toženka je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

3. Zoper odločbo prvostopenjskega organa tožnik vlaga tožbo. Tožnik, enako kot že prej v pritožbi, navaja, da je izpodbijana odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami pravil postopka, saj prvostopenjski organ ni izdal posebnega sklepa o združitvi zadev na podlagi tretjega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in tožnika ni obvestil o nevložitvi vloge za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla s strani C. C., o umiku vloge družbe B., d.o.o., niti mu ni vročil sklepa o ustavitvi postopka z dne 16. 6. 2021. S tem je prvostopenjski organ kršil tožnikovo pravico do izjave, saj se v postopku ni mogel izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za izdajo odločbe. Grajal je tudi dejstvo, da je bila izpodbijana odločba izdana šele 5. 7. 2021, torej po poteku enomesečnega roka po prejemu popolne zahteve stranke. Opozoril je še na dejstvo, da se prvostopenjski organ ni opredelil do bistvenih sestavin ponujenega pravnega posla in sodelovanja s ponudnico v zvezi z umikom vloge, niti ali in kako, so te sestavine vplivale na izdajo sklepa o ustavitvi in posledično na tožnikov položaj.

4. Sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo odpravi in vrne zadevo pristojnemu organu v ponovno odločanje, podredno pa predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi brez vračanja v ponovljeni postopek. Zahteva tudi, da mu toženka povrne vse stroške tega postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da so tožnikove navedbe v zvezi z njegovo prikrajšanostjo in nemožnostjo zasledovanja lastnih interesov, ki se nanašajo na procesne kršitve v prvostopenjskem postopku, brezpredmetne, saj je umik druge stranke iz obravnavanega postopka le koristil položaju tožnika, katerega cilj je bil doseči odobritev pravnega posla. Glede roka za izdajo prvostopenjske odločbe toženka pojasnjuje, da gre za instrukcijski rok. Predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

6. Tožba ni dovoljena.

7. V zadevi ni sporno, da tožnik vlaga tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa, s katero je bil v celoti odobren pravni posel med tožnikom in prodajalko A. A. glede kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so bila predmet ponudbe.

8. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.

9. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki opozarjajo na bistvene kršitve pravil postopka, sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb.1 V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.

10. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da je tožnik s svojo vlogo za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla v celoti uspel, sodišče ugotavlja, da se tožnikov položaj v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bi v ničemer izboljšal. V obravnavani zadevi vsebinska obravnava tožbe, v kateri je tožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, podrejeno odpravo odločbe, cilja izboljšanja položaja namreč ne more doseči, saj tožnik v ponovnem odločanju o njegovi zahtevi ne bi mogel dobiti (še) več, kot je zahteval. S tem, ko si je je glede na določbo tretjega odstavka 21. člena ZKZ s predlogom za odobritev pravnega posla prizadeval doseči izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, mu je z izdajo odločbe toženke to tudi uspelo.2

11. Na obrazloženo ne vpliva dejstvo, da je bil v tožbi kot podrejen postavljen še zahtevek za odpravo izpodbijane odločbe. Tudi če bi mu sodišče ugodilo in odločbo le odpravilo, ne pa zadeve tudi izrecno vrnilo toženki v ponovno odločanje (kar je bila vsebina primarnega predloga), bi to še vedno pomenilo, da o tožnikovi zahtevi za odobritev pravnega posla v upravnem postopku ni odločeno. Tako procesno dejansko stanje bi tako že samo zase narekovalo ponovno upravno odločanje, torej ne glede na to, da o tem ne bi bilo odločeno v izreku sodbe.

12. Vse zgoraj pojasnjeno pomeni, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe oziroma da ni izpolnjena procesna predpostavka iz 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 13. Tožnik z navedbami o napakah v postopku izdaje upravne odločbe ne more vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Gre za okoliščine, ki bi jih sodišče upoštevalo pri presoji procesne zakonitosti izdanega upravnega akta, to je v okviru meritorne obravnave tožbe. Za tako odločanje pa bi morale biti izpolnjene procesne predpostavke, kar v tej zadevi ni podano.

14. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 508. 2 Glej: sklep Upravnega sodišča RS I U 1895/2021-25 z dne 21. 6. 2022 in sklep Vrhovnega sodišča I Up 184/2022 z dne 7. 12. 2022.