Jedro

Po prepričanju revizijskega sodišča, smernic (programskih elementov) ni mogoče razumeti v smislu, da le-te predstavljajo "načrt stanovanjske in komunalne gradnje", temveč kot zametke, ki z določeno mero verjetnosti do takšnega načrta lahko pripeljejo (ni pa nujno).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da pripada denacionalizacijskemu upravičencu za 1/2 nacionalizirane nepremičnine parc.št. 457/1 in 457/2, obe k.o. ..., odškodnina v višini 2.982,86 EUR, ker je ocenilo, da parceli ob podržavljenju nista predstavljali nezazidanega stavbnega zemljišča, temveč kmetijsko zemljišče. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pritožbeno sodišče nepravilno zožilo razlogovanje Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-42/93 z dne 15.1.2.1994, ko je zaključilo, da je potrebno status zemljišča ob podržavljenju presojati izključno glede na planske akte oziroma glede na predpise ob podržavljenju, medtem ko ni upoštevalo drugih, v času podržavljanja sprejetih, prostorskih aktov, namenjenih za spremembo namembnosti zemljišča, kot so bile smernice in programi o spremembi gradbenih okolišev, ki so bili določeni s strani tedanjega Zakona o urbanističnih projektih. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da njen namen ni bil strogo omejevanje vrednotenja podržavljenega zemljišča na njegov status ob nacionalizaciji, pač pa je potrebna konkretna presoja vsakega primera posebej glede na relevantne okoliščine (v konkretnem primeru je bilo zemljišče že dejansko komunalno opremljeno). Ker v času nacionalizacije statusi posameznih zemljišč niso bili tako natančno opredeljeni kot v današnjih dneh, bi sodišče moralo upoštevati tudi ali se je deklarirana namembnost zemljišča izvrševala (v konkretnem primeru je priča F. H. izjavil, da je celoten kompleks smatral za gradbeni). Ustavno sodišče v citirani odločbi tudi ni odgovorilo na vprašanje, kaj v primeru, če v planskih aktih namembnost še ni izvedena, v teku pa je bil že postopek za spremembo njene namembnosti, kot v konkretnem primeru. Stališče obeh sodišč, da se namembnost zemljišča lahko dokazuje zgolj s sprejetimi planskimi akti oziroma glede na predpis o podržavljenju, je tudi v naspotju z novejšo sodno prakso (I Up 1042/2005 z dne 28.2.2007). Sodišči tudi nista pravilno uporabili pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP), saj sta zaradi nepredloženega planskega akta navkljub drugim posrednim dokazom v tej smeri šteli, da obstoj ustreznega planskega akta ni z gotovostjo dokazan. Revidentka še navaja, da bi sodišče moralo vzeti v obzir, da vrednosti zemljišča ni mogoče vezati izključno na to, ali je zemljišče po sprejetem planskem aktu zazidljivo ali ne, temveč upoštevati, ali obstaja možnost, da bo takšno postalo, kar je bilo v konkretnem primeru glede na že sprejete prostorske dokumente povsem stvarno pričakovati. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi predlagateljice ugodi in sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS št. 27/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDen) predpisuje v poglavju o odškodnini za podržavljeno premoženje, da se vrednost takšnega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (prvi odstavek 44. člena). Smisel te zakonske določbe je v tem, da se, gledano v povezavi s to zadevo, upošteva stanje zemljišč ob podržavljenju - daritvi, se pravi njihova katastrska kultura, katastrski razred in katastrski okraj, to pa oceni s cenami, ki veljajo sedaj za takšno zemljišče - iste kulture, razreda in katastrskega okraja kot ob podržavljenju. Način takšnega ugotavljanja vrednosti je urejen kot obvezen v podzakonskih aktih in sicer v Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS št. 23/92 in 26/00 - navodilo) in Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS št. 16/92 in 21/92 - Odlok). Tako določa navodilo v prvem odstavku 9. člena, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in trajnih nasadov ugotovi po predpisu, izdanem na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen, kar pomeni na podlagi odloka (njegovo uvodno zakonsko podlago), pri čemer se komunalna opremljenost zemljišč ob podržavljenju ugotavlja le, če gre za stavbna zemljišča.