Jedro

Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je zato treba ozko razlagati.

Določilo 81. člena ZDen se nanaša le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

V dodatnem sklepu o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg dodatne zapuščine na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, opr. št. I D 578/2001 z dne 9.5.2006. V izpodbijani 2. točki izreka je ugotovilo, da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko z dne 1.11.1997, v kateri je zapisala, da tudi vse nepremičnine, ki jih deduje po svojem pokojnem očetu, zapušča svoji sestri L. A. B. in celotno dodatno zapuščino dodelilo oporočni dedinji L. A. B. Zoper sklep se pritožuje U. B., brat pokojne Le. B., in uveljavlja zmotno uporabo določb o opravi zapuščinske obravnavi. V obrazložitvi navaja, da je predmet dedovanja premoženje, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu L. B., pravnemu predniku zapustnice in da ima ZDen glede dedovanja denacionaliziranega premoženja posebne določbe v členih 74 – 83, ki so v odnosu do zapuščinskega postopka, urejenega v ZD, lex specialis. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena, kadar po istem zapustniku oziroma njegovem pravnem predniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja. Naknadno najdena zapuščina se v celoti nanaša na denacionalizirano premoženje, ki je bilo vrnjeno pravnemu predniku zapustnice, zato bi sodišče moralo opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Pritožba zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Denacionalizacijski upravičenec je bil oče pokojne Le .B. Pokojna Le. B. pa ni denacionalizacijska upravičenka v smislu določila 1. odstavka 67. člena ZDen, ampak dedinja premoženja svojega pokojnega očeta, ki ga je ta pridobil v denacionalizacijskem postopku. Pri odločanju o dedovanju po pokojni L. B. je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ne pa določb ZDen.

Določilo 81. člena ZDen se namreč nanaša na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa tudi na druge osebe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju z dne 2.10.2009 ponovno analiziralo vsebino oporoke pokojne Le. B., v kateri je zapisala, da vse nepremično premoženje, ki ga deduje po svojem pokojnem očetu, zapušča svoji sestri L. A. B. in zaključilo, da je pokojna z oporoko razpolagala tudi s premoženjem, ki je predmet dedovanja po njeni pokojni mami ter pokojnem očetu in pravilno na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju dodelilo celotno dodatno zapuščino oporočni dedinji L. A. B. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo U. B. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).