Jedro

Dolžnica v pritožbi sama navaja, da je bila predkupni upravičenki zaradi obstoja kolizije interesov z odločbo CSD postavljena posebna skrbnica za uveljavljanje predkupne pravice. Torej bi lahko v imenu predkupne upravičenke zaradi varstva njenih interesov in pravic vložila pritožbo zgolj skrbnica za poseben primer.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica mora v roku 8 dni od vročitve tega sklepa kupovalki povrniti 522,65 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom nepremičnino ID znak 926 85/..., last dolžnice do 2/6, izročilo kupovalki A. T., ..., EMŠO ... (I. točka izreka), odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti odredilo v zemljiški knjigi sodišča pri nepremičnini ID znak 926 85/..., last dolžnice do 2/6, vknjižbo lastninske pravice na osebo A. T., ..., EMŠO ... (II. točka izreka), odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine ID znak 926 85/8-0 iz zemljiške knjige tega sodišča pri 2/6 navedene nepremičnine izbrisalo vknjižbo hipoteke, vpisane v korist banke ..., pod ID pravice/zaznambe 19272214 (III. točka izreka) in odločilo, da se nepremičnina kupovalki izroči po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (IV. točka izreka).

2. Dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavlja, da je nepremičnina v lasti dolžnice do 1/3 celote in do 2/3 v lasti njene matere M. Š. Izpostavlja tudi, da je bila na podlagi odločbe CSD ... z dne 14. 6. 2018 M. Š. postavljena kot skrbnica, saj je bila M. Š. s sklepom sodišča prve stopnje N 30/2017 z dne 30. 3. 2018 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Solastnik ima v primeru prodaje nepremičnine zakonito predkupno pravico. Ker je bila M. Š. popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, bi predkupno pravico lahko uveljavljala le njena skrbnica, ki pa je solastnica navedene nepremičnine. Zaradi tega je prišlo do kolizije interesov, zaradi česar je bilo potrebno M. Š. postaviti posebnega skrbnika za uveljavljanje predkupne pravice. Tako je bila kot posebna skrbnica predkupni upravičenki z odločbo CSD z dne 25. 3. 2019 postavljena C. M. Dolžnica je naslovnemu sodišču poslala vlogo, s katero je uveljavljala predkupno pravico solastnice M. Š. in tudi pojasnila, da si njeni interesi nasprotujejo in da je M. Š. potrebno postaviti kolizijskega skrbnika. Sodišču je tudi sporočila, da je že sama sprožila postopek postavitve kolizijskega skrbnika in predlagala, da se postopek javne dražbe razveljavi in da se javno dražbo ponovi. Sodišče pa je kljub temu dražbo opravilo in nepremičnino prodalo. Ni upoštevalo pravic zakonite predkupne upravičenke M. Š. in ji tako ni omogočilo, da uveljavlja predkupno pravico. Sodišče navaja, da je bila, kljub temu, da gre za nasprotje interesov, upravičena uveljavljati predkupno pravico za M. Š. Opozarja, da sodišče predkupni upravičenki ni vročilo odredbe o prodaji z dne 29. 1. 2019 in ni bila seznanjena s postopkom prodaje nepremičnine na javni dražbi. Ni bila seznanjena s predkupno pravico in pogoji za uveljavljanje predkupne pravice. Sodišče je zagrešilo kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Odredba o prodaji bi morala biti vročena tudi M. Š.. Dolžnica v odredbi o prodaji ni bila seznanjena s tem, da naj bi veljala tudi za M. Š., kateri je postavljena za skrbnico. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi in ponovi postopek javne dražbe ali predkupni upravičenki omogoči, da se izjavi o uveljavljanju predkupne pravice.

3. Upnik in kupovalka A. T. sta v vloženima odgovoroma na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Kupovalka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijan sklep sodišča prve stopnje temelji na določilu prvega odstavka 192. člena ZIZ po katerem sodišče izda po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini in izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.

6. Pritožbeno niso izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku izdalo sklep o domiku 10. 4. 2019 in da je kupovalka v skladu z določbo odredbe o prodaji plačala kupnino.

7. Sodišče prve stopnje je zato glede na gornjo določbo pravilno izdalo sklep, s katerim je solastniški delež nepremičnine izročilo kupovalki A. T. ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti odredilo vpis lastninske pravice na kupovalko in izbris tistih bremen, ki so določene v sklepu o domiku.

8. Dolžnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje zakoniti predkupni upravičenki M. Š. ni omogočilo, da uveljavlja predkupno pravico, da M. Š. ni vročilo odredbe o prodaji in da dolžnica v odredbi o prodaji, ki jo je prejela za svoje ime, ni bila seznanjena, da naj bi veljala tudi za M. Š., kateri je postavljena kot skrbnica. Tako pritožbo mora namreč vložiti tisti, katerega pravica naj bi bila s prodajo kršena, to je solastnica M. Š. kot predkupna upravičenka oziroma zanjo njena skrbnica. Dolžnica v pritožbi sama navaja, da je bila predkupni upravičenki zaradi obstoja kolizije interesov z odločbo CSD ... z dne 25. 3. 20191 postavljena posebna skrbnica za uveljavljanje predkupne pravice C. M. Torej bi lahko v imenu predkupne upravičenke zaradi varstva njenih interesov in pravic vložila pritožbo zgolj skrbnica za poseben primer.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi po povedanem niso podani. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Kupovalka je na pritožbene navedbe obrazloženo odgovorila. Zato je njene pritožbene stroške šteti kot potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje kupovalki priznalo 700 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), za materialne stroške 14 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, kar znaša 714 točk oziroma 428,40 EUR, skupaj z 22% DDV pa 522,65 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžnica dolžna kupovalki povrniti v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.2 1 Gre za odločbo CSD ... številka: ... z dne 25. 3. 2019, ki jo dolžnica priloži k pritožbi. 2 Primerjaj načelno pravno mnenje, občna seja VS RS z dne 13. 12. 2006.