Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki ju je prvemu in drugemu tožniku podala toženka 13. 5. 2020 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 zaradi neupravičenega neprihoda na delo oziroma neopravljanja dela 6. 5. 2020, pri čemer jima je bilo zaradi neprihoda na delo 5. 5. 2020 izrečeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Na podlagi izvedenih dokazov je zavzelo pravilno stališče, da sta odpovedi skladni z zakonom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek prvega tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 5. 2020, reintegracijo, reparacijo ter plačilo razlik v plači za november in december 2019 ter januar in marec 2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek drugega tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 5. 2020, reintegracijo, reparacijo ter plačilo razlik v plači za november in december 2019 ter januar in marec 2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek tretjega tožnika za plačilo razlik v plači za november in december 2019 ter januar 2020 (III. točka izreka). Postopek po tožbi tretjega tožnika, ki se nanaša na nezakonitost redne odpovedi z dne 13. 5. 2020, reintegracijo in reparacijo, je ustavilo (IV. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep (z izjemo odločitve o ustavitvi postopka ter odločitve, da toženka sama krije svoje stroške postopka) zaradi vseh pritožbenih razlogov vlagajo pritožbo tožniki. Predlagajo, da se odločitev spremeni tako, da se v celoti ugodi njihovim tožbenim zahtevkom in toženi stranki naloži plačilo njihovih stroškov, oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajajo, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo s tem, da se ne morejo sklicevati na pojem visečnosti. Posebej poudarjajo, da je toženka začela postopek odpovedi po napotitvi na čakanje na delo zaradi pojava pandemije Covid-19, ko so se tožniki odpravili na svoje domov v BiH, toženka pa jih je naslednji dan pozvala na delo, kljub temu, da je vedela, da morajo v karanteno v BiH in nato še v Sloveniji. Navajajo, da so po vrnitvi v Slovenijo in izteku karantene od toženke zahtevali zaključek začetega postopka odpovedi in plačilo s strani direktorja obljubljenih razlik v plači. Dalje povedo, da toženka njihovih pojasnil o tem, da se niso mogli vrniti na delo iz BiH zaradi karantene, ni upoštevala, ampak jih je ponovno 4. 5. 2020 pozvala na delo, ne da bi pojasnila razlog za prvi postopek odpovedi. Trdijo, da so jim bile odpovedi vročene preko detektiva, ki jim pošiljk ni vročil, temveč jih je pustil v poštnem nabiralniku na naslovu začasnega prebivališča. Menijo, da iz vsega navedenega izhaja, da je toženka nad njimi izvajala pritisk in zlorabljala njihov podrejen položaj voznikov, ki so pogodbe o zaposlitvi podpisovali v slovenskem jeziku, čeprav ga ne razumejo. Sklicujejo se na ustni dogovor, da za opravljeno delo dobijo plačilo za delo in povračilo materialnih stroškov v znesku 2.000 EUR, ki se je do novembra 2019 tudi izvajal, po tem pa jim je toženka oziroma njen direktor brez ustreznega pravilnika o plačah samovoljno zniževala zneske mesečnih plač brez navedbe vzroka za to. Menijo, da so upravičeni do razlike v plačah, odpovedi pogodb o zaposlitvi pa so neutemeljene.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožniki po pozivu sodišča niso plačali sodne takse za pritožbo glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo razlik v plači. Glede na to je sodišče prve stopnje s sklepom št. XX Pd 103/2020 z dne 9. 8. 2021 pritožbo štelo za umaknjeno v tem delu, ki se nanaša na zavrnitev premoženjskopravnih zahtevkov. Sklep je postal pravnomočen 9. 9. 2021. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena v povezavi s 366. členom ZPP le del izpodbijane sodbe in sklepa, ki se nanaša na zahtevek glede zakonitosti odpovedi, reintegracijo, reparacijo ter stroške postopka, preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki ju je prvemu in drugemu tožniku podala toženka 13. 5. 2020 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. – ZDR-1) zaradi neupravičenega neprihoda na delo oziroma neopravljanja dela 6. 5. 2020, pri čemer jima je bilo zaradi neprihoda na delo 5. 5. 2020 izrečeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Na podlagi izvedenih dokazov je zavzelo pravilno stališče, da sta odpovedi skladni z zakonom, za svojo odločitev pa je navedlo ustrezne razloge, na katere se pritožbeno sodišče tudi sklicuje.

7. Pritožba se sklicuje na postopek izredne odpovedi, ki ga je toženka začela pred izrekom pisnih opozoril in rednima odpovedma pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga 13. 5. 2020. Že sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo sklicevanje tožnikov na predhodno začeti postopek izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi, saj ta na odločitev v zadevi ne vpliva. Ne glede na začeti postopek izredne odpovedi bi se pozivu na delo tožnika morala odzvati, saj sta bila še vedno v delovnem razmerju, svoje obveznosti opravljanja dela pa nista bila prosta zaradi tega, ker naj toženka ne bi pojasnila razloga za predhodni sproženi postopek izredne odpovedi. To ni utemeljen razlog za neprihod na delo oziroma odklonitev opravljanja dela. Tožnika sta z neprihodom na delo 5. 5. 2020 in 6. 5. 2020 kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja po 33. in 34. členu ZDR-1, zaradi česar jima je toženka utemeljeno izrekla predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti (glede kršitve 5. 5. 2020) in nato redno odpovedala pogodbi o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitve 6. 5. 2020). Pritožba niti ne nasprotuje ugotovitvi, da se tožnika po pozivih z dne 4. 5. in 5. 5. 2020 na delo neupravičeno nista zglasila.

8. Na pravilnost odločitve o zakonitosti izpodbijanih rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi ne vplivajo pritožbene navedbe glede vročitve odpovedi s strani detektiva v hišni nabiralnik na začasnem naslovu tožnikov. Glede na trditve v tožbah, sta odpovedi 13. 5. 2020 dejansko prejela, tožbi zaradi zatrjevane nezakonitosti odpovedi pa sta tudi pravočasno vložila.

9. Pavšalnih trditev tožnikov, da je toženka izvajala nad njima pritiske in zlorabljala njun pravni položaj, zlasti neznanje slovenskega jezika, pritožbeno sodišče ni presojalo, saj so povsem splošne, tudi sicer pa gre za nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP).

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (353. v povezavi z drugo točko 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl. – ZDSS-1).