Jedro

Dopustitev revizije na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je mogoča le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ne pa tudi zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje, saj s tako odločitvijo postopek pred sodiščem ni končan.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na ugovor tožene stranke tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da sta stranki v sporu v medsebojni pogodbi o zaposlitvi z dne 31.1.2006 dogovorili reševanje sporov pred arbitražo, predvideno v podjetniški kolektivni pogodbi tožene stranke.

Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje glede tožbe v zvezi z zahtevkom, ki se je nanašal na čas po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31.1.2006. Glede zahtevka, ki se je nanašal na čas pred podpisom te pogodbe, pa je pritožbi ugodilo in glede tega dela sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je bil med strankama dosežen dogovor o reševanju sporov pred arbitražo pri toženi stranki le glede sporov, ki so nastali na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 31.1.2006, ne pa tudi glede sporov, do katerih je prišlo pred sklenitvijo te pogodbe.

Ker je bilo pred sodiščem druge stopnje pravnomočno odločeno glede dela zahtevka, za katerega je sodišče ugotavljalo veljavnost arbitražnega dogovora, in v tem delu vrednost spora ni dosegla zakonske meje za dovoljenost revizije, je sodišče na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) sklenilo, da revizije ne dopusti. Pri tem se je sklicevalo na stališča v zvezi s pomenom arbitražnega dogovora v pogodbi o zaposlitvi, zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 290/2007. Zoper sklep o nedopustitvi revizije vlaga pritožbo tožena stranka. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se pritožuje zgolj zaradi nedopustitve revizije zoper del sklepa sodišča druge stopnje, v katerem je sodišče sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje. Sklepa o nedopustitvi revizije glede dela sklepa o zavrnitvi pritožbe in delni potrditvi sklepa o zavrženju tožbe (glede tožbe v zvezi z zahtevkom za plačilo denarnih zneskov, glede katerih je veljal arbitražni dogovor) pritožba ne izpodbija.

Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožba se očitno nanaša zgolj na nedopustitev revizije glede dela sklepa sodišča druge stopnje o delni razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje. V preostalem, glede potrditve sklepa o zavrženju tožbe v zvezi z zahtevkom za čas po sklenitvi arbitražnega dogovora, je sodišče druge stopnje tudi sicer odločilo v skladu s stališči tožene stranke.

O nedopustitvi revizije glede razveljavitvenega dela sklepa sodišče druge stopnje utemeljeno ni odločalo, saj lahko stranke vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07). Tudi dopustitev revizije na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je mogoča le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ne pa tudi zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje, saj s tako odločitvijo postopek pred sodiščem ni končan.

Ker se pritožba nanaša na neobstoječ del sklepa sodišča druge stopnje (v delu, v katerem je sodišče v skladu s stališči tožene stranke potrdilo zavrženje tožbe, pa tožena stranka pravnega interesa za vložitev revizije in izpodbijanja sklepa o njeni nedopustitvi tudi sicer ne izkazuje), tožena stranka ni imela pravice vložiti take pritožbe. Zato je sodišče ob smiselni uporabi določb 343. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.