Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uveljavljanje pravice do nujnega deleža je v dispoziciji upravičencev in tega sodišče po uradni dolžnosti ne upošteva, pač pa le njihovo zahtevo (40. čl. ZD). Vendar pa gre za dedno pravico in lahko dedič tak zahtevek uveljavi do konca zapuščinskega postopka, saj ga, če v zapuščinskem postopku sodeluje, pravnomočen sklep o dedovanju veže (220. čl. ZD). Zapustnikova hči je zahtevo po nujnem deležu postavila šele v pritožbi, toda še vedno tekom zapuščinskega postopka.
Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pok. K. B., in sicer ta obstoji iz nepremičnine - stanovanja v 3. nadstropju, podstrešja in terase, v načrtu obarvano z rdečo polno črto pod oznako B IV kot posameznem delu stavbe, stoječe na parc. št. 690, vpisane v E vložek št. 254 k.o. P. ter iz solastninskega deleža do 1/2 nepremičnine - stopnišča obarvanega z rumeno barvo pod oznako B V pri istem vložku št. 254 k.o. P., ter iz sredstev na transakcijskem računu pri B. d.d. znesku 3.722,63 SIT, 16,98 EUR in 16,17 USD, orožja RP z risano cevjo 6.5x52 CARCANO, kot je to določno opredeljeno v izreku pod točko I, razglasilo kot dediča na podlagi zakona in podanih dednih izjav zapustničino hči R. B. in sina F. B., vsakega z deležem 1/2 in odredilo po pravnomočnosti sklepa pri zapustnikovih lastnih oz. solastnih nepremičninah vpis lastninske pravice na dediča, z deležem vsakega do 1/2. Zoper sklep se je dedinja R. B. pritožila. Uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe Zakona o dedovanju ter bistvenih kršitev določb Zakona o dedovanju (ZD). Ugotovitev sodišča, da v zapuščino spada le del hiše, je napačna, v zapuščino bi namreč morala spadati celotna hiša. To izhaja tudi iz oporoke, saj je njej zapustnik najprej ženi T. B. priznal 1/2 lastnine na tej nepremičnini, dediča bi torej morala podedovati celotno nepremičnino. Šele na zapuščinski obravnavi je dedič F. B. navedel, da v zapuščino ne spada celotna hiša, ker mu je oče podaril leta 2001 z darilno pogodbo ostale dele hiše (približno do 70 % hiše). Taka darilna pogodba ni veljavna, saj oče in mati nista imela razdeljenega skupnega premoženja in je oče z darilno pogodbo odtujil sinu tudi premoženje, ki je bilo last matere. Če pa bi darilna pogodba bila veljavna glede deleža 1/2 darovalca, bi moral obdarjenec, dedič F. B. vrniti v zapuščino oz R. B. del tega deleža, da se pokrije njen nujni delež. Če bi torej sporna darilna pogodba veljala do 1/2, bi morala R. B. podedovati 1/4 po materi in 1/8 po očetu, skupaj 3/8. Njen nujni delež je zato prikrajšan, na vse te nepravilnosti je opozorila že na zapuščinski obravnavi in zahtevala dedovanje po oporoki ter vrnitev darila v zapuščino ter podrejeno dopolnitev njenega nujnega deleža, pa sodišče tega ni upoštevalo in je njene zahteve zavrnilo oz. jih ni vneslo niti v zapisnik. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep o dedovanju razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.
Dedič F. B. je na pritožbo odgovoril. Meni, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, pravilno je ugotovljen obseg zapuščine, to izhaja tudi iz listin v spisu. Darilna pogodba je bila izraz očetove volje kot darovalca. Njemu je podaril del hiše, v katerem je živel s starši 25 do njune smrti in je bila sopodpisnica tudi mati, ki je z darilno pogodbo soglašala.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do zatrjevane procesne kršitve. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, ki ga je pritožnica kot dedič brez pripomb podpisala, ne izhaja, da bi dedinja opozorila na kake nepravilnosti na obravnavi oz. zahtevala vrnitev darila v zapuščino oz. dopolnitev zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Zapisnik pa je javna listina in zato potrjuje resničnost zapisa o poteku naroka (1. odst. 224. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali je sama listina nepravilno sestavljena, (3. odst. 324. čl. ZPP), a pritožnica le trdi, da je bil potek obravnave drugačen, s čimer pa domneve o resničnosti zapisa o poteku naroka ne more izpodbiti, zato ta pritožbeni razlog ni podan.
Uveljavljanje pravice do nujnega deleža je v dispoziciji upravičencev in tega sodišče po uradni dolžnosti ne upošteva, pač pa le njihovo zahtevo (40. čl. ZD). Vendar pa gre za dedno pravico in lahko dedič tak zahtevek uveljavi do konca zapuščinskega postopka, saj ga, če v zapuščinskem postopku sodeluje, pravnomočen sklep o dedovanju veže (220. čl. ZD). Zapustnikova hči je zahtevo po nujnem deležu postavila šele v pritožbi, toda še vedno tekom zapuščinskega postopka. Ta zahteva je zato pravočasna. Res je sicer, da v sklepu o dedovanju sodišče prve stopnje ugotavlja, da v zapuščino spada le del hiše, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je na zapuščinski obravnavi sodišče razpolagalo tudi s podatki, da je bil preostali del hiše odtujen z darilno pogodbo, ki jo je zapustnik sklenil z drugim dedičem, sinom. V zapuščinskem postopku je tudi sicer uveljavljeno tudi preiskovalno načelo, saj sodišče po uradni dolžnosti zbira dejansko in dokazno gradivo in stranke pri tem sodelujejo v okviru svojih interesov. Sodišče v zapuščinskem postopku mora, tudi ne glede na voljo strank, pridobiti in razčistiti določene podatke, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, tako mora priskrbeti podatke o sorodnikih zapustnika, dopolniti smrtovnico in dejstva, za katere je izvedlo, vzame za podlago svoje odločbe. Glede na to, da listine, ki so v spisu ob izdaji odločbe bile, izkazujejo to, kar trdi pritožnica, da je torej zapustnik del nepremičnine podaril (naslov pogodbe) sodediču in da pritožnica, čeprav šele v pritožbi, pravočasno uveljavlja dedno pravico do nujnega deleža in ob tem trdi, da je prikrajšan, zaradi brezplačnega razpolaganja zapustnika, ki je podaril del premoženja, del nepremičnine, sodediču in zahteva zato vračunanje oz. vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež (34. in naslednji členi ZD), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje presoditi podlago zahtevka nujne dedinje za določitev velikosti nujnega deleža oz. obseg njenega morebitnega prikrajšanja oz. podlago zahtevka za vračunanje oz. vrnitev daril v dedni delež.