Jedro

Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da se glede na ugotovitev, da je kazenski pregon zoper obtoženo pravno osebo zaradi očitanega kaznivega dejanja zastaral, ni ukvarjalo s problematiziranim vprašanjem zadostne konkretizacije formalnega oziroma materialnega temelja odgovornosti pravne osebe v vloženi obtožnici; navedeno namreč v ničemer ne vpliva na jasno opredeljene časovne okoliščine določno opredeljenega izvršitvenega ravnanja povezanih subjektov, ključne za presojo obstoja potrebne procesne predpostavke dopustnosti pregona zoper gospodarsko družbo A. d.o.o.

Izvršitveno ravnanje, ki predstavlja po opisu v vloženi obtožnici temelj odgovornosti obtožene pravne osebe, je enkratno in točkovno opredeljeno goljufivo dejanje B. B. in obtožene pravne osebe, medtem ko je sukcesivno pridobivanje premoženjske koristi na strani obtožene pravne osebe A. d.o.o. na škodo navadnih upnikov v stečajnem postopku družbe D. d.o.o. v višini najmanj 683.909,28 EUR določno opredeljeno le kot predpisana prepovedana posledica očitanega kaznivega dejanja.

Izrek

I.Ob obravnavanju pritožbe se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

zoper obtoženo pravno osebo, gospodarsko družbo A. d.o.o.,

iz razloga po 4. točki člena 357 Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je kazensko odgovorna za dejanje, ki sta ga storila B. B. in C. C., in sicer kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem in prvem odstavku 227. člena KZ-1 oziroma kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju oškodovanja upnikov po drugem in prvem prvem odstavku 227. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, na način, da je:

B. B. pri opravljanju gospodarske dejavnosti vedel, da je kdo drug kot dolžnik postal nezmožen za plačilo, pa je zato, da bi izigral in oškodoval upnike, s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzročil veliko premoženjsko škodo upnikom, s tem

da je kot predsednik uprave družbe D. d.o.o. (sedaj D. d.o.o. v stečaju) dne 13. 11. 2014 v Ljubljani, kljub temu, da je vedel, da je družba D. d.o.o. trajneje nelikvidna in tudi dolgoročno plačilno nesposobna ter tako insolventna glede na določilo prvega odstavka 14. člena Zakona o prisilni poravnavi, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj je bil kot predsednik uprave družbe tekoče seznanjen s poslovanjem družbe ter njenim finančnim stanjem, najkasneje dne 15. 10. 2014 pa tudi s predlogom Banke E. d. d. za začetek stečajnega postopka družbe D. d.o.o. in je torej vedel, da družba ni zmožna poplačati vseh upnikov,

sklenil z družbo A. d.o.o. prodajno pogodbo, s katero je družba D. d.o.o. družbi A. d.o.o. prodala nepremičnine z ID znakom 0000-111, parc. št. 111 k.o. ... z vsemi pritiklinami, vključno z objektom X., in sicer za kupnino v višini 18.500.000,00 EUR (15.000.000,00 EUR+DDV), ki zapade v plačilo v štirih letih od podpisa pogodbe, pri tem pa se kupnin v tem času ne obrestuje, tako prodajno pogodbo pa je sklenil zato, da bi preprečil upnikom družbe D. d.o.o. poplačilo iz naslova najemnin, saj so v prodani nepremičnini poslovni prostori z najemniki, ki imajo sklenjene najemne pogodbe in bi morali najemnino plačevati vsakokratnemu lastniku in so v posledici prodajne pogodbe začeli januarja 2015 plačevati najemnino družbi A. d.o.o.,

višina najemnine pa je po sklenjenih najemnih pogodbah za leto 2015 znašala najmanj 683.909,28 EUR,

z opisanim ravnanjem pa je za najmanj tak znesek, ki pomeni veliko premoženjsko škodo, oškodoval navedene upnike, ki so v stečajnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani opr. št. St 000/2014 priglasili terjatve in so jim bile priznane, to so najmanj naslednji upniki: Banka E. d. d., Investicije d.o.o., Logistika d.o.o., Center d.d., RS Okrožno sodišče v Ljubljani, RS Ministrstvo za finance - FURS, F. d.o.o., Banka G. d. d., H. d. d., I. d.o.o., Mestna občina ..., J. d.o.o., C. C. - izvršitelj, K. d.o.o., L. d.o.o., M. d.o.o., Združenje SAZAS, Mestna občina ..., N. d.o.o., Javno podjetje ... d.o.o., O. d. d., P. d.o.o., R. d.o.o., S. d.o.o., Š. d. d., T. d.o.o., U. d.o.o., javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij turizma, D. D. - notar, E. E. - notarka, V. d.o.o., Z. d. d., Mestna občina ..., Ž. d.o.o., Y. d.o.o. in Banka a. a. Beograd.

C. C. pa je B. B. naklepoma pomagal pri naklepnem kaznivem dejanju,

s tem, da je kot direktor družbe A. d.o.o. pomagal B. B. pri oškodovanju upnikov, tako kot je predhodno opisano, s tem, da je kot direktor družbe A. d.o.o. dne 13. 11. 2014 podpisal prodajno pogodbo, s katero je družba D. d.o.o. družbi A. d.o.o. prodala nepremičnine z ID znakom 0000-111, parc. št. 111 k.o. ... z vsemi pritiklinami vključno z objektom X. in sicer za kupnino v višini 18.500.000,00 EUR, ki zapade v plačilo v štirih letih od podpisa pogodbe, pri čemer je vedel, da družba D. d.o.o. prodaja navedeno nepremičnino izključno zato, da bi na račun najemnine, katerih podlaga so sklenjene najemne pogodbe, oškodovala predhodno naštete navadne upnike družbe D. d.o.o.,

saj si je iz tega kaznivega dejanja pridobila protipravno premoženjsko korist, s tem, ker je v letu 2015 iz naslova najemnin pridobila najmanj 683.909,83 EUR,

s čimer naj bi bila odgovorna za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem in prvem odstavku 227. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko četrtega odstavka ZOPOKD.

II.Na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP, potrebni izdatki zastopnika obtožene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženo pravno osebo gospodarsko družbo A. d.o.o. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe, da je odgovorna za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem in prvem odstavku 227. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko 4. člena (ZOPOKD). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki zastopnika obtožene pravne osebe in potrebni izdatki ter nagrada njenega zagovornika proračun.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila pritožbo okrožna državna tožilka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Na pritožbo okrožne državne tožilke je odgovoril zagovornik obtožene pravne osebe in smiselno predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi.

4.Sodišče druge stopnje po preučitvi izpodbijane sodbe v okviru preizkusa po določbi 2. točke prvega odstavka člena 383 ZKP ugotavlja, da je kazenski pregon v navedeni zadevi zastaral, zaradi česar je prvostopenjsko sodbo na podlagi pooblastila iz prvega odstavka člena 394 ZKP po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtožbo SDT opr. št. Kt/16950/2015, z dne 10.5.2018, spremenjeno dne 17.3.2022 in 3.4.2024, vloženo zoper obtoženo pravno osebo, iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP zavrnilo. Ob tem pripominja, da se glede na ugotovitev, da je kazenski pregon zoper obtoženo pravno osebo zaradi očitanega kaznivega dejanja zastaral, ni ukvarjalo s problematiziranim vprašanjem zadostne konkretizacije formalnega oziroma materialnega temelja odgovornosti pravne osebe v vloženi obtožnici; navedeno namreč v ničemer ne vpliva na jasno opredeljene časovne okoliščine določno opredeljenega izvršitvenega ravnanja povezanih subjektov, ključne za presojo obstoja potrebne procesne predpostavke dopustnosti pregona zoper gospodarsko družbo A. d.o.o.

5.Obtožbeni očitek zoper obtoženo pravno osebo se v bistvenem veže na podpis kupoprodajne pogodbe med B. B. kot predsednikom uprave družbe D. d.o.o., in družbo A. d.o.o. dne 13. 11. 2014, pri čemer naj bi sodeloval C. C., direktor obtožene pravne osebe, kot pomočnik B. B. pri kaznivem dejanju oškodovanja upnikov po drugem in prvem odstavku člena 227 KZ-1. Izvršitveno ravnanje, ki predstavlja po opisu v vloženi obtožnici temelj odgovornosti obtožene pravne osebe, je enkratno in točkovno opredeljeno goljufivo dejanje B. B. in obtožene pravne osebe1, medtem ko je sukcesivno pridobivanje premoženjske koristi na strani obtožene pravne osebe A. d.o.o. na škodo navadnih upnikov v stečajnem postopku družbe D. d.o.o. v višini najmanj 683.909,28 EUR določno opredeljeno le kot predpisana prepovedana posledica očitanega kaznivega dejanja.

6.Obtoženi pravni osebi je očitana odgovornost v zvezi s kaznivim dejanjem oškodovanja upnikov po drugem in prvem odstavku člena 227 KZ-1, za katerega je bila v času domnevne storitve predpisana zaporna kazen do petih let2; navedeno terja ugotovitev, da kazenski pregon v zvezi s tem kaznivim dejanjem zastara v 10 letih od storitve kaznivega dejanja (4. točka prvega odstavka člena 90 KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom člena 91 KZ-1), pri čemer je treba upoštevati še zadržanje zastaralnih rokov v zvezi z epidemijo Covid za 64 dni. Ob upoštevanju določbe člena 18 KZ-1, po kateri je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko je storilec delal, ne glede na to, kdaj je nastala prepovedana posledica, dejstva, da niso izkazane okoliščine iz četrtega odstavka člena 91 KZ-1, ter zastaralnega roka 10 let, podaljšanega za 64 dni, je tako na mestu zaključek, da je kazenski pregon zoper obtoženo pravno osebo zaradi očitanega kaznivega dejanja v zgoraj navedeni obtožnici zastaral dne 16.1.2025.3

7.V posledici ugotovljenega zastaranja kazenskega pregona v okviru preizkusa po prvem odstavku člena 383 ZKP je bilo potrebno, na podlagi prvega odstavka člena 394 ZKP, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti ob obravnavanju pritožbe tožilstva spremeniti tako, da se zgoraj navedena obtožnica, vložena zoper obtoženo pravno osebo, zavrne iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP; v času odločanja o pritožbi je namreč z izpodbijano sodbo, ki temelji na predpostavki, da je kazenski pregon še vedno dopusten, prekršen kazenski zakon v škodo obtožene pravne osebe. Posledica take spremembe izpodbijane sodbe je tudi stroškovni del pritožbene odločbe, ki temelji na prvem odstavku člena 96 ZKP.

-------------------------------

1Oziroma tistega, ki je, po naravi stvari nujno, moral na strani kupca podpisati predmetno kupoprodajno pogodbo.

2KZ-1 (2008) z novelo B, ki je začela veljati 15.5.2012.

3Zadeva je bila v pritožbeno odločanje, po dvakratni vrnitvi sodišču prve stopnje, predložena dne 31.3.2025.

Zveza:

Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (1999) - ZOPOKD - člen 4, 4-3 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 18, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/4, 227, 227/1, 227/2 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 357, 357-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.