Jedro

Za ograjo je določena izjema od splošnih pravil razvrščanja, da se ravzršča samostojen objekt, in sicer je izrecno dovoljeno ločeno razvrščanje v primeru, ko se ograja postavi na oporni zid. Če se torej ograja postavi na oporni zid, se oporni zid in ograja lahko razvrščata ločeno.

Iz izpodbijane odločbe ni razbrati presoje upravnega organa o možnosti za razvrstitev gradnje glede na to izjemo, ki se nanaša prav na ograjo in oporni zid, na katerega je postavljena ograja, torej ločeno klasifikacijo kot ograjo in oporni zid. Toženka ni upoštevala posebnih pravil za klasifikacijo objektov, torej materialno pravo v postopku ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo popolno ugotovljeno, saj inšpektor ni ugotavljal vseh lastnosti gradnje, torej, ali se gradnja izvaja na zemljišču, kjer obstaja višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem, temveč je glede betonskega dela ograje ugotovil le njegovo debelino in povprečno višino.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, številka 06122-2411/2020/5 z dne 28. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da morata inšpekcijska zavezanca (v tem upravnem sporu tožnika) takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo med posestne ograje višine 2,98 m in skupne dolžine 60,80 m, ki jo gradita brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja na zemljišču s parc. št. 80/1, 80/2 in 80/3, vse v katastrski občini 111 A., ob meji s sosednjim zemljiščem s parc. št. 85/5 v katastrski občini 111 A. (1. točka izreka) in jo v 8 mesecih na svoje stroške odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka). Če odrejene obveznosti ne bosta izvršila na način in v roku, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka); da so za nedovoljen objekt iz 1. točke izreka te odločbe prepovedana dejanja: - vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, - uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, - promet z njimi ali zemljišči, na katerih so (4. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (6. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor 18. 12. 2020 opravil izredni inšpekcijski pregled na mestu, pri katerem je ugotovil, da se na zemljišču s parc. št. 80/1, 80/2 in 80/3, vse v katastrski občini 111 A.

1

, katerega lastnika sta tožnika, ob meji s sosednjim zemljiščem parc. št. 85/5, izvaja gradnja med posestne ograje v višini 2,98 m in skupne dolžine 60,80 m. Ograjo sestavljajo nosilni stebri prereza 11,5 x 11,5 cm in višine 2,48 m v osnem razmaku 1,68 m, ki so sidrani v AB podstavek debeline 20 cm in povprečne višine 0,50 m. Polnilo ograje med nosilnimi stebri sestavljajo lamelne plošče debeline 2 cm. Od zunanje fasadne stene sosednje stanovanjske hiše na sosednjem zemljišču parc. št. 85/5 je v najožjem delu odmaknjena 85 cm. Celotna višina ograje, vključno z AB podstavkom, znaša 2,98 m, merjeno od najnižje točke terena, ki v naravi predstavlja zgornjo koto izvedene utrjene gramozne podlage nedokončane zunanje ureditve dovozne poti ob ograji in dvorišča. Po ogledu objekta 18. 12. 2020 je inšpektor zaslišal oba tožnika, ki sta podala izjavo, da sta ograjo pričela graditi aprila 2019, do današnje faze sta jo zgradila v začetku decembra 2020. Gradbenega dovoljenja za gradnjo ograje si nista pridobila, ker sta menila, da gre za gradnjo ograje kot enostavnega objekta, za gradnjo katerega pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna. Tožnika sta ob zaslišanju predložila gradbenemu inšpektorju na vpogled sklep UE Ptuj št. 351-1329/2016-16 (04068) z dne 19. 12. 2017, s katerim je bila zavržena njuna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - ograje na zemljiščih s parc. št. 80/1, 80/2 in 80/3, ker je bila zahteva vložena za gradnjo ograje višine 2 m, s priloženim soglasjem občine A. za gradnjo dela ograje v varovalnem pasu občinske ceste in kulturno varstvenimi pogoji ZVKDS zaradi gradnje v varovanem območju, saj gre za gradnjo ograje kot enostavnega objekta glede na določbe takrat veljavne 4. točke Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov, ki se lahko prične brez gradbenega dovoljenja.

3.Gradbeni inšpektor je ugotovil, da tožnika gradita obravnavano med posestno ograjo višine, večje od 2 m in manjše od 3 m, ki predstavlja nezahteven objekt po določbah Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/2018), ki je bila v veljavi ob pričetku gradnje ograje, za katerega bi si morala pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, zato gre za nelegalno gradnjo in je inšpektor odločil, kot izhaja iz izreka. V nadaljevanju so k 1. in 2. točki izreka povzeta določila Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), in sicer prvi odstavek 8. člena o pristojnosti gradbenih inšpektorjev, 17. in 18. točka prvega odstavka 3. člena o opredelitvi nedovoljenega objekta in nelegalnega objekta, prvi, drugi in tretji odstavek 4. člena o zahtevi imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijavi začetka gradnje objekta in izvajanju gradnje, 5. člen glede izjem od obveznosti pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja in 82. člen o inšpekcijskih ukrepih v zvezi z nelegalnim objektom. K 3. točki izreka je povzeto določilo prvega odstavka 89. člena GZ, k 4. točki izreka 93. člen in 94. člen GZ, k 5. točki izreka 30. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru in k 6. točki izreka glede stroškov postopka peti odstavek 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

4.Zoper izpodbijano odločbo sta tožnika vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil.

Navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu, saj menita, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču predlagata, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.Tožnika najprej opozarjata na določila 9. člena GZ o pristojnosti (državnih) gradbenih inšpektorjev, ki niso pristojni za presojo, ali je bil objekt postavljen skladno z določbami občinskih prostorskih izvedenih aktov, če gre za gradnjo objekta, ki ni pogojena z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Že presoja, da gre za enostaven objekt, narekuje ustavitev inšpekcijska postopka. Zato je bistveno, da je nelegalen objekt pravilno kvalificiran, upoštevaje Uredbo o razvrščanju objektov in njej skladne Tehnične smernice o razvrščanju objektov (TSG-V-006:2018).

7.Tožnika nasprotujeta presoji inšpektorja, da je celoten objekt - oporni zid z ograjo nezahteven objekt, saj presega višino 2,00 m in ne dosega višine 3,00 m in bi zato morala tožnika pred pričetkom gradnje zanj pridobiti gradbeno dovoljenje. Uredba o razvrščanju objektov namreč v Prilogi 1 klasificira Druge gradbene inženirske objekte, ki niso uvrščeni drugje (CC-SI 24205), in določa, da so ograje do višine 2,2 m enostavni objekti, ograja kot nezahtevni objekt pa ne sme preseči 3,5 m. Enostaven objekt je tudi oporni zid, če višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem ne presega višine 1 m. Po petem odstavku 8. člena Uredbe je enostaven objekt tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za enostaven objekt. Ta izjema za višino opornega zidu in ograje je navedena tudi v sedmem odstavku 7. člena Uredbe, kar pomeni, da pri klasifikaciji zahtevnosti opornega zidu in ograje Uredba odstopa od temeljnega pravila, da se razvršča samostojen objekt, ne celota. Teh določil materialnega prava inšpektor ni uporabil, temveč je izhajal iz umišljene določbe, da je ograja nezahteven objekt, če presega 2,00 m in ne dosega 3,00 m, ni pa opravil ločene klasifikacije betonskega AB podstavka, ki ima funkcijo opornega zida. Zaradi napačnega izhodišča o klasifikaciji objekta (ograje z zidom) kot celote je nepopolno ugotovil dejansko stanje. Prav tako ni ugotavljal, ali je betonski zid tudi oporni ali zgolj del ograje. Iz opisa nedovoljenega posega pa izhaja, da je povprečna višina betonskega zidu 0,50 m, to pa, ker zid premošča višino v terenu do sosednje parcele in na strani parcele tožnikov ni enake višine zaradi različne višine terena. Gre za oporni zid, ker ta premošča višinsko razliko med terenom parcel v povprečni višini 0,30 m, tako da je z zahodne smeri visok povprečno 0,20 m, s strani tožnikov pa povprečno do 0,50 m. Inšpektor ni ugotovil, da bi oporni zid presegal višino 1,00 m. Na inšpekcijskem pregledu niti ni pogledal na drugo stran ograje, da bi videl premoščanje višinske razlike. Ker je oporni zid enostaven objekt, ga je bilo dovoljeno zgraditi brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Tudi ograja, postavljena na ta zid, je enostaven objekt in legalna, saj samostojno ne presega višine 2,20 m. Neutemeljeno jima je naloženo, da morata tožnika odstraniti celoten objekt, ker je za uskladitev dejanskega stanja z določili Uredbe o razvrščanju objektov treba zgolj znižati ograjo za 0,28 m, tako da ne bo presegala 2,20 m, ali pa pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt - ograjo, ne pa tudi za oporni zid, ki je podstavek, na katerega je ograja pričvrščena. Drugačna razlaga je v nasprotju z Uredbo o razvrščanju objektov in Tehnično smernico. Tožnika še navajata, da odmik opornega zidu in ograje od parcelne meje, ki je sicer urejena, ni pa zakoličena, ni bistven element za klasifikacijo objekta. Za oceno, ali je enostaven objekt zgrajen skladno s prostorskim izvedbenim aktom, po 8. členu GZ inšpektor ni pristojen.

8.Kot zmotni nasprotujeta tudi razlagi organa druge stopnje o dovoljeni višini ograje upoštevaje neveljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je določala nižjo dopustno višino ograje kot enostavnega objekta (do 2,00 m). Določila Uredbe o razvrščanju objektov, veljavne od 1. 6. 2018 so za tožnika ugodnejše od prej veljavne uredbe iz leta 2013, saj predpisujejo ločeno klasifikacijo opornega zidu in ograje. Po določilih veljavne Uredbe o razvrščanju objektov, ki se v tej zadevi uporablja v skladu z 10. členom, je dopustno kot enostaven objekt zgraditi oporni zid do višine 1,00 m, na ta zid pa pričvrstiti še ograjo do višine 2,20 m. Ta inšpekcijski postopek je bil začet šele 18. 12. 2020, ko je bilo opravljeno prvo inšpekcijsko dejanje, to je inšpekcijski pregled, zato bi moral inšpektor po 6. členu ZUP pri razvrstitvi tega objekta uporabiti določila Uredbe o razvrščanju objektov. Ta kršitev tudi v pritožbenem postopku ni bila odpravljena, pač pa je organ druge stopnje uporabil določila že več kot tri leta neveljavne Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

9.Toženka je po pozivu sodišča predložila upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

Odločanje sodišča

K I. točki izreka

10.Tožba je utemeljena.

11.Sodišče v tem upravnem sporu presoja zakonitost inšpekcijske odločbe, s katero je bil tožnikoma na podlagi 82. člena GZ

2

izrečen ukrep takojšnje ustavitve gradnje nelegalnega objekta in njegovo odstranitev, saj se gradi brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

12.GZ, ki je bil veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe in tudi v času gradnje, v 4. členu določa, da je za novogradnjo treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, razen ko gre za izjeme iz 5. člena GZ, v obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da nobena od teh

3

ni bila podana.

13.V zadevi je sporna kvalifikacija gradnje, in sicer, ali je objekt, ki je predmet izpodbijane inšpekcijske odločbe, eden in kvalificiran kot nezahteven objekt, za gradnjo katerega je treba imeti gradbeno dovoljenje, ali je gradnjo mogoče kvalificirati kot dva objekta, pri čemer za gradnjo enostavnega objekta gradbeno dovoljenje ni potrebno.

14.V izpodbijani odločbi je glede gradnje ugotovljeno, da tožnika izvajata gradnjo med posestne ograje, ki jo sestavljajo nosilni stebri ograje prereza 11,5 x 11,5 cm, višine 2,48 m v osnem razmaku 1,68 m, lamelne plošče debeline 2 cm kot polnilo ograje med nosilnimi stebri. Stebri so sidrani v AB podstavek debeline 20 cm in povprečne višine 0,50 m. Celoten objekt je višine 2,98 m in skupne dolžine 60,80 m.

15.Merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev so določena v Uredbi o razvrščanju objektov.

4

Prvi odstavek 3. člena te Uredbe določa, da se razvršča samostojen objekt. Objekt se glede na zahtevnost razvrsti po njegovi pretežni namembnosti.

16.Po Uredbi o razvrščanju objektov so ograje uvrščene pod klasifikacijo CC-SI 24205 (drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje), in se štejejo kot enostavni objekti, če je višina do 2,2 m, sicer pa kot nezahtevni objekti, če je višina do 3,5 m oz. zahtevni objekti ob izpolnitvi splošnih meril - tako nezahteven kot zahteven objekt pa zahtevata izdajo gradbenega dovoljenja.

17.V zvezi z ograjo pa je v sedmem odstavku 7. člena in petem odstavku 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov določena izjema od splošnih pravil razvrščanja, in sicer je izrecno dovoljeno ločeno razvrščanje v primeru, ko se ograja postavi na oporni zid. Če se torej ograja postavi na oporni zid, se oporni zid in ograja lahko razvrščata ločeno. To izhaja tudi iz Tehnične smernice (v drugem odstavku pod 2.4), ki na podlagi četrtega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov predstavlja pojasnjevalna pravila za klasificiranje objektov in za razvrščanje objektov po zahtevnosti gradnje.

18.Oporni zidovi

18.so po Uredbi o razvrščanju objektov umeščeni pod isto klasifikacijo CC-SI 24205 (drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje), kjer je določeno, da štejejo kot enostavni objekti, če je višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 1 m, sicer pa kot nezahtevni objekti, če je višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2 m oz. zahtevni objekti, če je višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem nad 10 m.

19.Organ prve stopnje je obravnavano gradnjo razvrstil po splošnih pravilih (kot ograjo), pri čemer iz obrazložitve izhaja pravilna navedba predpisa (Uredba o razvrščanju objektov), ni pa navedena konkretna določba te uredbe, prav tako pa v citirani Uredbi ni navedene določbe za klasifikacijo ograje kot nezahtevnega objekta, če je ograja višja od 2 m in manj od 3 m, kar izhaja iz izpodbijane odločbe. To pravilo je določala prej veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013), ki se v konkretni zadevi ne uporablja. Iz izpodbijane odločbe pa ni razbrati presoje upravnega organa o možnosti za razvrstitev gradnje glede na izjemo po sedmem odstavku 7. člena oz. petem odstavku 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, ki se nanaša prav na ograjo in oporni zid, na katerega je postavljena ograja, torej ločeno klasifikacijo kot ograjo in oporni zid. Navedeno pomeni, da toženka ni upoštevala posebnih pravil za klasifikacijo objektov iz sedmega odstavka 7. člena oz. petega odstavka 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, torej materialno pravo v postopku ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo popolno ugotovljeno, saj inšpektor ni ugotavljal vseh lastnosti gradnje, torej, ali se gradnja izvaja na zemljišču, kjer obstaja višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem, temveč je glede betonskega dela ograje ugotovil le njegovo debelino (20 cm) in povprečno višino (0,50 m).

20.Glede tožbenega ugovora stvarne nepristojnosti organa je odgovor odvisen od kvalifikacije objekta. Skladno s prvim odstavkom 8. člena GZ inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravljajo državni gradbeni inšpektorji. Skladno z drugim odstavkom 8. člena GZ inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji, na katerem območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen. Ker v konkretni zadevi še ni jasno, ali se inšpekcijski nadzor nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje ali ne, tudi ni mogoče zaključiti, ali je bil organ prve stopnje nepristojen.

21.Ker je sodišče spoznalo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, ter je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, je tožbi na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek, v katerem je skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotoviti pravno relevantno dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev (prvi odstavek 8. člena ZUP), o zadevi ponovno odločiti ter svojo odločitev z dejanskega in pravnega vidika ustrezno obrazložiti.

22.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

23.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožnikoma, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in ju je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22 % DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR.

24.Prisojeni znesek stroškov mora tožnikoma povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje tečejo zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

25.Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožnikoma vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Vse parcele ležijo v tej katastrski občini A., zato sodišče v nadaljevanju izpušča navedbo katastrske občine 111 A.

2Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 - popr., 65/20, 15/21 - ZDUOP in 199/21 (uporabljal se je od 1. 6. 2018 do 31. 5. 2022).

3To je, ko gre za enostaven objekt, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt ali izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

4Uradni list RS, št. 37/2018 (veljala je od 2. 6. 2018 do 31. 12. 2021).

5V Uredbi o razvrščanju objektov ni posebne opredelitve opornega zidu, je pa v prej veljavni Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 - GZ, 61/17 - ZUreP-2 in 37/18) bilo določeno, da je podporni zid konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 4, 8, 82

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o razvrščanju objektov (2018) - člen 7, 7/7, 8, 8/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.