Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Plačilo takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu takse po obrokih ni (več) procesna predpostavka. V primeru morebitnega neplačila obroka ali več obrokov sodišče tožbe ne bo zavrglo, temveč jih bo prisilno izterjalo, tožbo pa bo ne glede na to obravnavalo.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse, podrejeno odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, dovolilo pa obročno plačilo sodne takse.
2. Tožnica v pravočasni, laični pritožbi navaja, da izpodbijani sklep pomeni kršitev njene ustavne pravice do povračila škode, ki jo je povzročila tožena stranka s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 12. 2007. Sodišče prve stopnje dopustnost tožbe v izpodbijanem sklepu pogojuje s plačilom sodne takse in s tem tožnici onemogoča uresničitev kršene ustavne pravice, saj nima možnosti najeti kredita za plačilo sodne takse, ker je njen račun blokiran. Tožnica je bila v drugi pravdi, v kateri je s tožbo zahtevala plačilo istega denarnega zneska, že oproščena plačila sodnih taks, zato sodišče v tem enakem primeru ne more odločiti drugače. Smiselno predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. ZST-1 v prvem odstavku 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po drugem odstavku istega člena lahko sodišče stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno odplačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
5. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se skladno z ustaljeno sodno prakso (1) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožnica prejema reden periodičen dohodek v povprečnem mesečnem znesku 915,53 EUR, kar presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (523,12 EUR), ki je potreben za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in nima premoženja, ki bi se upoštevalo na podlagi ZSVarPre. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje presodilo pravilno, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse v višini 6.525,00 EUR ne bi bila občutno zmanjšana tožničina sredstva za preživljanje, zaradi česar je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita. Ker pa bi bila sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, s takojšnjim plačilom celotnega zneska sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 6.525,00 naenkrat nedvomno občutno zmanjšana, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnici omogočilo plačilo sodne takse v 12 mesečnih obrokih po 543,75 EUR. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da tožničina sredstva z obročnim odplačilom sodne takse ne bodo zmanjšana do te mere, da bi bilo ogroženo njeno preživljanje.
6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče tožnici pogojuje vložitev tožbe s plačilom sodne takse. Tožnica je tožbo vložila, sodišče pa je zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo zavrglo (oziroma, točneje, ne bo štelo, da je tožba umaknjena), temveč jih bo prisilno izterjalo, tožbo pa bo ne glede na to obravnavalo, saj plačilo takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni (več) procesna predpostavka (2). Tožničin strah o morebitnem posegu v njene ustavne pravice je torej odveč.
7. Pritožbeni očitek, da je bila tožnica v drugi pravdni zadevi, v kateri je s tožbo zahtevala plačilo istega denarnega zneska, že oproščena plačila sodnih taks, zaradi česar sodišče v tem enakem primeru ne more odločiti drugače, ni utemeljen, saj odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks v drugi pravdni zadevi sodišča pri odločanju o njenem tokratnem predlogu ne veže. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan (drugi odstavek 13. člena ZST-1).
8. Vse ostale pritožbene navedbe presegajo predmet odločanja tega pritožbenega postopka, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.
9. Pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
(1) Glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2010, opr. št. II Cp 4070/2010, in sklep Vrhovnega sodišča z dne 11. 10. 2012, opr. št. I Up 318/2012. (2) Tako Betetto, N., Komentar ZPP, 1. knjiga, str. 432.