10. 7. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Mariboru, na seji 10. julija 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 17.a člena Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/09 in 42/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrožno sodišče v Mariboru zahteva presojo ustavnosti prvega odstavka 17.a člena Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJShemRS) in zatrjuje njegovo neskladje "z načelom sorazmernosti, načelom pravne države (2. člen Ustave), načelom pravne varnosti, pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave)." Navaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku več gospodarskih sporov zaradi ugotovitve ničnosti kreditnih pogodb, za katere so bila pridobljena jamstva Republike Slovenije v skladu z ZJShemRS. Glede konkretnega primera predlagatelj navaja, da tožeča stranka Republika Slovenija zatrjuje, da je bilo jamstvo pridobljeno v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena ZJShemRS in da so kreditne pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju s 7. členom ZJShemRS, na podlagi izpodbijane določbe nične. Določitev sankcije ničnosti je po mnenju predlagatelja protiustavna. Predlagatelj pojasnjuje ureditev ničnosti v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – OZ), kjer naj bi zakonodajalec izhajal iz teorije stopnjevanja neveljavnosti. Izpodbijana ureditev ničnosti pa naj bi bila nesorazmerna, saj določa ničnost kreditne pogodbe zaradi kršitve pravil o pridobitvi jamstva, ki je le zavarovanje glavnega posla, in s tem posega v samo kreditno razmerje. S tem naj bi se poslabšal položaj banke, ki je sklenila kreditno pogodbo, saj zaradi akcesornosti izgubi tudi vsa druga zavarovanja. Določitev sankcije ničnosti naj bi zaradi svoje prekomernosti oteževala sklepanje kreditnih pogodb in poslabševala položaj bank, ne pa lajšala pridobitve kreditov na slovenskem finančnem trgu, kar naj bi bil namen zakonodajalca, ki izhaja iz drugega odstavka 1. člena ZJShemRS.

2.Na navedbe v zahtevi je odgovoril Državni zbor, Vlada pa je posredovala svoja pojasnila. Oba menita, da določitev ničnosti kreditne pogodbe ne pomeni prekomernega ukrepa, saj je šele jamstvo države omogočilo, da so banke začele sklepati kreditne pogodbe. Glede drugih zatrjevanih protiustavnosti pa pojasnjujeta, da nanje ne bosta odgovarjala, ker jih predlagatelj ni obrazložil.

3.Prvi odstavek 24.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) določa, kaj mora vsebovati zahteva za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugim je izrecno določeno, da mora zahteva vsebovati navedbo razlogov neskladnosti predpisa z Ustavo ali zakonom (tretja alineja prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Predlagatelj mora torej jasno in določno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske ureditve.

4.Predlagatelj obširno navaja, da naj bi bila izpodbijana ureditev prekomerna in naj bi pomenila kršitev načela sorazmernosti. Vendar pa iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da splošno načelo sorazmernosti (2. člen Ustave) ne more biti samostojno merilo za presojo skladnosti z Ustavo, temveč je vezano na ugotovljeni poseg v posamezno človekovo pravico (prim. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-219/03 z dne 1. 12. 2005, Uradni list RS, št. 118/05, in OdlUS XIV, 88, in št. U-I-178/10 z dne 3. 2. 2011, Uradni list RS, št. 12/11, in OdlUS XIX, 17). Zato teh navedb predlagatelja ni mogoče upoštevati. O drugih zatrjevanih neskladjih prvega odstavka 17.a člena ZJShemRS z Ustavo pa zahteva sploh ne vsebuje razlogov. Glede na to predlagatelj ni zadostil zakonski zahtevi iz tretje alineje prvega odstavka 24.b člena ZUstS.

5.Po prvem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče zahtevo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 17.a člena ZJShemRS ne izpolnjuje pogojev iz navedenega člena ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik