Jedro

Sodišče prve stopnje toženki utemeljeno ni priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišču posredovala povratnico. Toženka je na vlogi navedla, da jo je neposredno vročila tožniku, tožnik ni prerekal prejema vloge, potrdilo o vročitvi bi lahko v spis vložila tudi na prvem naslednjem naroku za glavno obravnavo, zato vloga z dne 25. 1. 2024 ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora toženka povrniti tožniku, zniža na 762,37 EUR, v preostalem pa se pritožba zavrne.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa mora v 8 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača stroške postopka v višini 953,87 EUR.

2.Zoper sklep se pritožuje toženka, ker meni, da je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo 300 točk za vlogo z dne 4. 11. 2024, s katero je delno umaknil tožbo. Ne gre za obrazloženo vlogo, zato mu pripada le 50 točk, poleg tega vloga ni bila potrebna, saj jo je vložil na naroku dne 5. 11. 2024, kjer je tudi ustno podal umik tožbe. Nasprotuje načinu odmere materialnih stroškov po sklopih. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je bilo 1.000 točk doseženih že z vlogo z dne 2. 2. 2024 in od tam dalje priznati tožniku le 1 % materialnih stroškov. Meni, da ji neutemeljeno ni bilo priznanih 20 točk za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišče prve stopnje obvestila o vročitvi vloge tožniku. Navedeno je bilo potrebno, ker je sodišče odredilo neposredno vročanje. Pripominja še, da Republika Slovenija ni zavezanec za DDV. Predlaga spremembo odločitve in priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče zavrne pritožbo ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo 300 točk za umik tožbe z dne 4. 11. 2024. Ne gre za drugo obrazloženo vlogo, zato tožniku za to vlogo ne pripadajo točke po tar. št. 16/2 Odvetniške tarife (OT), ampak le 50 točk po tar. št. 20/4 OT za drugo vlogo med postopkom. Čeprav je tožnik v vlogi pojasnil, zakaj delno umika tožbo, to ni bilo potrebno in se ne šteje za obrazloženo pripravljalno vlogo. Tožnik je tudi na naroku dne 5. 11. 2024 ustno na zapisnik ponovil, da tožbo delno umika, vendar mu za sestavo pisnega delnega umika pripada 50 točk, saj je v vlogi z dne 4. 11. 2024 konkretiziral zahtevek po delnem umiku tožbe.

6.Sodišče prve stopnje je nadalje nepravilno odmerilo materialne stroške, saj ni upoštevalo, da je z vlogo z dne 2. 2. 2024 skupni seštevek točk presegel 1.000 točk, zato bi moralo tožniku v nadaljevanju priznati le 1 % materialnih stroškov. Čeprav je sodišče prve stopnje ugotavljalo uspeh strank glede na faze postopka (glede na spremembi in delni umik tožbe), pa bi pri odmeri materialnih stroškov moralo upoštevati, da gre za zastopanje v isti zadevi in od trenutka, ko je število točk preseglo 1.000 točk, skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT tožniku pripada le 1 % materialnih stroškov.

7.Sodišče prve stopnje pa toženki utemeljeno ni priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišču posredovala povratnico. Toženka je na vlogi navedla, da jo je neposredno vročila tožniku, tožnik ni prerekal prejema vloge, potrdilo o vročitvi bi lahko v spis vložila tudi na prvem naslednjem naroku za glavno obravnavo, zato vloga z dne 25. 1. 2024 ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

8.Upoštevajoč navedeno, tožniku v tretji fazi postopka pripadajo materialni stroški v višini 18,2 točk, skupni stroški z DDV-jem v tej fazi znašajo 1.131,56 EUR, glede na 58,67 % uspeh pa 663,89 EUR. V četrti fazi postopka tožniku pripada 2,5 točk materialnih stroškov, tako tožniku pripadajo stroški v višini 184,83 EUR (v tej fazi je uspel s celotnim zahtevkom).1 Skupni stroški tožnika tako znašajo 1.208,82 EUR. Po medsebojnem pobotu s stroški toženke v višini 446,45 EUR, mora toženka tožniku povrniti 762,37 EUR stroškov postopka.

9.Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbi toženke delno ugodilo in spremenilo II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, tako da je znižalo znesek prisojenih stroškov na 762,37 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena in drugega odstavka 165. člena ZPP. Toženka le v manjšem delu (za 20 točk po OT) ni uspela s pritožbo, s tem delom pritožbe pa niso nastali posebni stroški, zato ji mora tožnik povrniti njene stroške pritožbe, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sam. Glede na vrednost izpodbijanega dela odločitve toženki pripada 250 točk za sestavo pritožbe (4. točka tar. št. 16 OT) in 5 točk za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. Tožnik mora toženki povrniti navedene stroške v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Glede na utemeljeno pritožbo, tožniku za vlogo z dne 4. 11. 2024 pripada le 50 točk namesto 300.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 155/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 11, 11/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.