Jedro

Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb in zasleduje interes, da se vzpostavi stanje pred prodajo spornih zemljišč, ki jih kot denacionalizacijski upravičenec zahteva v denacionalizacijskem postopku. Ker je tožnik navedel očitno prenizko vrednost, je sodišče pravilno upoštevalo prodajno ceno v kupoprodajnih pogodbah, katerih ničnost uveljavlja s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spornega predmeta za tožbeni zahtevek pod I. točko izreka tožbe na 2.000.000,00 EUR, za tožbeni zahtevek pod II. točko izreka tožbe na 1.000.000,00 EUR in za tožbeni zahtevek pod III. točko izreka tožbe na 3.000.000,00 EUR in se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi. Na podlagi 3. odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07: UPB-3, št. 45/08; ZPP) je ocenilo, da je tožnik navedel očitno prenizko vrednost spornega predmeta in je ob pravilni določitvi vrednosti spornega predmeta za odločanje v zadevi na podlagi 1. odstavka 32. člena ZPP pristojno za sojenje okrožno sodišče in ne okrajno sodišče. Zoper sklep se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da je pri oceni vrednosti spornega predmeta upošteval le tista zemljišča, katerih vrnitev zahteva v denacionalizacijskem postopku. Predmet pogodb, katerih ničnost uveljavlja s tožbenim zahtevkom, so tudi druge nepremičnine in se ničnost pravnih poslov nanaša le na tiste podržavljene nepremičnine, glede katerih je v teku denacionalizacijski postopek. Izpodbijani sklep ni obrazložen in v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka ZPP. Ker se v postopku na prvi stopnji ni ugotovila vrednost podržavljenega premoženja, glede katerega so bile sklenjene nične pogodbe, je sodišče brez podlage in osnove spremenilo vrednost spornega predmeta in posledično nepravilno odločilo, da okrajno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Od vrednosti spornega predmeta je odvisna uporaba pravil o stvarni pristojnosti, o pravici do revizije in drugih postopkovnih pravil. Čeprav je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ima sodišče na podlagi 3. odstavka 44. člena ZPP korekturno dolžnost. Tožnik je svoj pravni interes v tožbi ocenil za vsak zahtevek na 4.500,00 EUR, vendar je tožena stranka tej oceni ugovarjala. Nastalo je vprašanje o stvarni pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje upravičeno preverjalo pravilnost navedene vrednosti.

Tožnik uveljavlja neobrazloženo pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče pa kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP), ni ugotovilo.

V obravnavanem primeru tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb, katerih predmet so med drugim tudi nepremičnine, za katere zahteva, da se mu v denacionalizacijskem postopku vrnejo v naravi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo v kupoprodajnih pogodbah navedeno prodajno ceno (po kupoprodajni pogodbi 30.12.1999 z aneksom 24.7.2000 je kupnina tolarska protivrednost 2.049.999,00 DEM, sedaj 1.048.147,84 EUR, po kupoprodajni pogodbi z dne 25.7.2000 je kupnina tolarska protivrednost 2.049.999,00 DEM, sedaj 1.048.147,84 EUR po kupoprodajni pogodbi z dne 29.7.2002 je kupnina tolarska protivrednost 3.450.831,65 EUR) in ob ugotovitvi, da je ta bistveno višja od vrednosti spornega predmeta, kot jo je ocenil tožnik (4500,00 EUR za vsak tožbeni zahtevek), pravilno samo določilo vrednost spora.

Iz tožbenega zahtevka ni razvidno, da bi, kot trdi pritožnik, uveljavljal ničnost pogodb le glede nepremičnin, ki jih zahteva v denacionalizacijskem postopku (s tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb, katerih predmet niso le nepremičnine, ki jih tožnik zahteva v denacionalizacijskem postopku), zato s trditvijo, da je ocenil vrednost spornega predmeta le z upoštevanjem zemljišč, glede katerih je v teku denacionalizacijski postopek, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Upoštevaje s strani sodišča določeno vrednost spornega predmeta, je za odločanje v zadevi na podlagi 1. odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da okrajno sodišče ni pristojno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).