Jedro

Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika in dolžniku naložilo, da upnici povrne 13.464,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov ter višji stroškovni zahtevek upnice zavrnilo.

Zoper dolžnik se je dolžnik pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev sklepa, pritožbeno sodišče naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Razlogi sodišča prve stopnje so, da sklep o izvršbi temelji na pravnomočni sodbi, dolžnik bi moral torej plačevati upnici celotno preživnino za vse obdobje od sodbe dalje. Dejstvo pa je, da tega upnica sporazuma pri Centru za socialno delo dalje ni zahtevala. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče upoštevati kot resnične njegove navedbe, da upnica ves čas živi pri njemu in zanjo v celoti skrbel ter plačeval tudi stroške šolanja in drugo. Z zaslišanjem strank bi sodišče to ugotovilo, zato torej upnica ni upravičena do preživnine, neupravičeno je celo prejemala za upnico njena zakonita zastopnica otroške dodatke od 4.8.2004 do 31.5.2005, čeprav so pripadali dolžniku, mesečno gre za znesek približno 15.000,00 SIT.

Pritožba je utemeljena.

Upnica je predlog za izvršbo vložila na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne sodbe, na podlagi katere je dolžnik dolžan plačevati mladoletni upnici mesečno preživnino. Preživninska obveznost je, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, za dolžnika gotovo prenehala, ko je bil sklenjen dne 4.8.2004 dogovor pred Centrom za socialno delo I., glede varstva, vzgoje in preživljanja otroka. Upnica pa zahteva plačilo preživnine za predhodno obdobje, po sodbi, pred sklenitvijo navedenega dogovora. Prvostopenjsko sodišče je, ko je odločilo o ugovoru in ga kot neutemeljenega zavrnilo, poudarilo, da navedbe dolžnika, da je vse od razveze do sklenitve dogovora pred CSD prispeval k preživljanju oz. dejansko sam preživljal mladoletno upnico, niso relevantne glede na gornjo ugotovitev, to je, da obstaja izvršilni naslov, na katerega je sodišče v izvršilnem postopku vezano in je do pričetka veljavnosti navedenega dogovora, sklenjenega pred CSD, bila pravnomočna razvezna sodba izvršilni naslov. To stališče pa je po oceni pritožbenega sodišča preozko. Po eni strani je treba upoštevati, da obstoji povezava med tem, komu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo in njegovim preživljanjem. Drugače povedano, preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu. Res je v tem izvršilnem postopku izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, ta pa je bil v času, za katerega se zahteva preživnina, pravnomočna preživninska sodna odločba, po kateri je otrok bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, zakoniti zastopnici mladoletne upnice in dolžnik zavezan k plačilu preživnine. Vendar pa sodišče ni presodilo dolžnikovih navedb v smislu 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve (8. tč. 55. čl. ZIZ). Zaradi zmotnega, preozkega stališča, da terjatev za plačevanje preživnine lahko preneha le če je npr. sklenjen ustrezen dogovor pred CSD, saj je sicer na izvršilni naslov vezano, ni ugotovilo odločilnih dejstev, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok (29. čl. ZIZ), na njem pa zaslišati zakonito zastopnico upnice ter dolžnika in če bo ugotovilo, da je dolžnik s soglasjem ali odobritvijo zakonite zastopnice v spornem obdobju za hči dejansko skrbel, ter tudi s prispevanjem za preživljanje (hrana, obleka, obutev .., kot tudi plačilo štipendije, ko trdi da je plačeval po 45.000 SIT mesečno) izpolnil svojo mesečne obveznosti v višini s sodbo določene preživnine, bo ugovor utemeljen oz. delno utemeljen, kolikor je obseg svoje obveznosti na ta način dolžnik že izpolnil. Če pa takih okoliščin ne bo ugotovilo, bo moralo ugovor ponovno zavrniti.