Jedro

29. člen ZJSRS je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek, pri katerem je pri obsegu vrnitve potrebno upoštevati določbo 193. člena OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je prvostopno sodišče pod točko I izreka z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 3.312,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2013 dalje. V točki II izreka je s sodbo odločilo, da se v presežku zavrne zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska za čas od 4. 11. 2011 do 23. 4. 2013. 2. Zavrnilni del prvostopne sodbe s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb procesnega prava pri izdaji zamudne sodbe. V pritožbi navaja, da je zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala nepoštenosti tožnice. Nasprotno, v tožbenih trditvah je tožeča stranka nepoštenost tožnice pri plačilu preživninske obveznosti za otroka zatrjevala in tako bi prvostopno sodišče moralo tožeči stranki priznati zakonske zamudne obresti od neupravičeno pridobljene preživnine od dneva pridobitve dalje, kot to določa 193. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nasprotna izvajanja prvostopnega sodišča so dejansko in pravno zmotna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo zakonskih zamudnih obresti od 4. 11. 2011 dalje, torej od dne, ko je toženka nepošteno in neupravičeno pridobila izplačano preživnino po tožeči stranki. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče je v tej zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je toženo stranko na podlagi 29. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS)(1) zavezalo k plačilu zneska 3.312,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2013 dalje. Prvostopno sodišče ima prav, da je 29. člen ZJSRS po svoji pravni naravi verzijski zahtevek, pri katerem je pri obsegu vrnitve potrebno upoštevati določbo 193. člena OZ.(2) Nepoštenost pridobitelja pa je dolžna tožeča stranka zatrjevati in z ustreznimi dokazi dokazovati v tožbi. Prvostopno sodišče ima prav, da v postavljeni tožbi tožeča stranka nepoštenosti toženke v smislu določbe 193. člena OZ, ni zatrjevala. Tožeča stranka v tožbi navaja le dejstva v smeri 29. člena ZJSRS in sicer, da tožena stranka tožeči stranki ni sporočila dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po ZJSRS. Nepoštenosti pridobiteljice pa v trditveni in dokazni podlagi tožbe tožeča stranka ni zatrjevala. Pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka v tožbi trdila in dokazovala nepoštenost pridobiteljice so protispisna in neutemeljena.

6. Iz navedenih razlogov je prvostopno sodišče postopalo povsem pravilno, ko je za obdobje od 4. 11. 2011 do 23. 4. 2013 od glavnice 3.312,72 EUR obrestni zahtevek zavrnilo v skladu z drugim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

8. Pritožbeni stroški niso priglašeni.