Jedro

Ker je v obravnavani zadevi predmet izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo razširitev obstoječih poslovnih prostorov za potrebe skladišča in pisarn v pritličju objekta, ki je večstanovanjski objekt, je treba v postopku izdaje tega dovoljenja pridobiti tudi soglasje solastnikov tega večstanovanjskega objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana 2. točka izreka sodbe in sklepa.

Tožeče stranke same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano 2. točko izreka sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožečih strank in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 25.8.2003, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 6.9.1999, s katero je bilo podjetju G., izdano enotno dovoljenje za razširitev obstoječih poslovnih prostorov za potrebe skladišča in pisarn v pritličju objekta ..., s pripadajočo komunalno ureditvijo, vse na zemljišču parc. št. 40, 41, 11 in 12 (del) k.o. ...

V obrazložitvi izpodbijane 2. točke izreka sodišče prve stopnje navaja, da je aktivna legitimacija tožečih strank izkazana. Izpodbijana odločba ima posledice za vse stanovalce in tudi sodna odločitev bo imela posledice za vse stanovalce. V tem postopku vsi lastniki stanovanj varujejo svoje pravice in pravne koristi. Sodišče prve stopnje se sklicuje na določbe: 33.a in 36. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO), 8. in 31. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nadaljnji, SZ) ter 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, SPZ). Sodišče prve stopnje navaja, da v zadevi med strankami ni sporno, da gre za poseg na območju, ki se ureja z Zazidalnim načrtom za območje zazidalnega otoka BS 3, ki je bil sprejet z Odlokom o spremembi oziroma dopolnitvi Odloka o sprejetju načrta za območje zazidalnega otoka BS 3. (Uradni list SRS, št. 13/74, v nadaljevanju zazidalni načrt). Po navedenem zazidalnem načrtu je v pritličju objektov omogočena izvedba poslovnih prostorov do linije obstoječih stebrov. Kot izhaja iz tožbenih navedb, pa je ravno ta pozidava oziroma razširitev poslovnih prostorov do stebrov, ki je predmet izpodbijanega enotnega dovoljenja za gradnjo, sporna. Izpodbijano enotno dovoljenje za gradnjo namreč investitorju - prizadeti stranki v tem upravnem sporu, dovoljuje razširitev obstoječih poslovnih prostorov za potrebe skladišča in pisarn v pritličju objekta ... s pripadajočo komunalno ureditvijo. Po vpogledu v upravne spise, ki jih je sodišču predložila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da investitor ne razpolaga z dokazilom, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt. Investitor namreč ni predložil soglasja etažnih lastnikov, ki je pomembno, če se z deli posega v skupne dele in naprave, kot jih določa 8. člen SZ. Gre namreč za večstanovanjski objekt, pri predvidenih delih pa se bo nesporno poseglo v skupne dele tega večstanovanjskega objekta (v fasado, nosilne zidove oziroma stebre, kar je v 2. odstavku 8. člena SZ izrecno določeno kot skupni del večstanovanjske hiše). Ker gre za objekt, v katerem je več stanovanj in poslovnih prostorov, je treba poleg določb ZGO upoštevati tudi določbe SZ, ki se nanašajo na upravljanje. Upravni organ je sicer v obrazložitvi svoje odločbe navedel, da je investitor izkazal pravico graditi oziroma posegati v prostor s kupoprodajnima pogodbama, vendar se ti dve pogodbi nanašata na nakup samega poslovnega prostora in ne zadoščata kot dokazilo o pravici graditi v smislu 36. člena ZGO. To pravico bi namreč investitor izkazal le, če bi predložil dokaz o tem, da so lastniki ali solastniki stanovanj ali poslovnih prostorov v predmetnem objektu privolili oziroma, da se strinjajo s posegom v dele, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov. Po mnenju sodišča ni izkazano, da ima investitor pravico graditi oziroma rekonstruirati objekt v smislu 36. člena ZGO, zato odločba upravnega organa prve stopnje, s katero je dovolil poseg v prostor, ni pravilna in zakonita. Nezakonita je tudi odločba tožene stranke, ker je s svojo odločbo tako odločitev potrdila. Ker ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev za izdajo dovoljenja za poseg v prostor, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek.

Prizadeta stranka v pritožbi zoper izpodbijano 2. točko izreka sodbe in sklepa navaja, da je s kupoprodajno pogodbo z dne 16.8.1993, odkupila del prostora ob že obstoječem poslovnem prostoru, kar dokazuje, da je edini lastnik spornega prostora. Arhitekt g. B. je za zaprtje prostora izdelal načrt, ker je bilo že v načrtih ob sami gradnji celotne soseske ... to predvideno. Enotno gradbeno dovoljenje je bilo izdano za del prostora ob že obstoječem poslovnem prostoru in se z zaprtjem nikakor ne ogroža normalnega gibanja stanovalcev na ... Zveza delovnih invalidov se je odselila, intervencijska vozila lahko nemoteno vozijo, ne ogrožajo zelenic, otroških igrišč, vhod v zaklonišče je na ... itd.. Hkrati meni, da stanovalci ... kršijo zakon o motenju posesti, ker uporabljajo njihovo privatno lastnino na parc. št. 40, 41, 11 in 12 (del) k.o. .... Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane točke sodbe in sklepa.

Tožeče stranke v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev in predlagajo, da jim prizadeta stranka povrne pritožbene stroške, ki jih priglašajo. Tožniki se sklicujejo na določbo 71. člena ZUS, ker prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila, v pritožbi pa navaja nova dejstva in dokaze, ki jih tekom postopka ni predlagala. Poudarjajo, da prizadeta stranka v postopku izdaje enotnega dovoljenja ni uspela pridobiti potrebnega soglasja etažnih lastnikov.

Drugi odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na, v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, ki ima podlago v predloženih spisih, materialno pravo pravilno uporabljeno.

Po določbi 2. odstavka 33.a člena ZGO, ki je veljal v času odločanja upravnega organa, vsebuje enotno dovoljenje za gradnjo, sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. ZGO je v 36. členu določal, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt. Ker pa je v obravnavani zadevi predmet izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo razširitev obstoječih poslovnih prostorov za potrebe skladišča in pisarn v pritličju objekta ..., ki je večstanovanjski objekt, je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba v postopku izdaje tega dovoljenja pridobiti tudi soglasje tožnikov kot solastnikov tega večstanovanjskega objekta. Skupni deli in naprave večstanovanjske hiše so po 8. členu v času odločanja veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ): temelji, nosilni zidovi, streha, fasada in drugo. Prav glede na skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki so v solastnini vseh solastnikov, je potrebno soglasje teh solastnikov za sporno razširitev obstoječih poslovnih prostorov prizadete stranke. Na podlagi soglasja solastnikov pa bo izkazana investitorjeva pravici graditi iz 36. člena ZGO, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz predloženih spisov, navedeno soglasje ni bilo pridobljeno. Glede na navedeno ni pravno pomembno za odločitev o zadevi, da je tudi prizadeta stranka lastnica obstoječih poslovnih prostorov v pritličju navedenega objekta. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče je pri odločanju o pritožbi skladno s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Ker je bila pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče RS obravnavalo vloženo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.

Ker je prvostopenjska sodba v izpodbijanem delu pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo 2. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa.

Ker odgovor na pritožbo tožečih strank ni vplival na odločitev, je pritožbeno sodišče zavrnilo zahtevo tožečih strank za povrnitev stroškov postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).