Jedro

Kot družinskega člana je treba po 13. členu ZST šteti osebo, ki živi v gospodinjstvu skupaj z nosilcem tega gospodinjstva, ki v to skupnost bodisi vlaga določena sredstva oz. iz skupnega dohodka črpa sredstva za preživljanje. Pri ugotavljanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks je potrebno torej ugotoviti, koliko družinskih članov šteje določeno gospodinjstvo, kolikšen je skupni prihodek tega gospodinjstva in posledično, kolikšen del teh skupnih sredstev odpade na posameznega družinskega člana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ker je na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije ocenilo, da s plačilom sodnih taks preživljanje tožnika ne bo ogroženo. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, tožnika pa oprosti plačila sodnih taks. V pritožbi navaja, da je tožnik pred časom zamenjal zaposlitev in da mu prejšnji delodajalec plače za dva meseca ni izplačal. Tožnik sicer preživlja svojega mladoletnega sina in skrbi zanj, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri izpodbijani odločbi, čeprav so bili ustrezni podatki sodišču že predloženi. Iz tožnikove plačilne liste pri novem delodajalcu za april 2001 dejansko izhaja, da naj bi tožnik za polovico tega meseca prejel tudi nadomestilo za materialne stroške in kilometrino v višini 22.000,00 SIT. Prvostopenjsko sodišče je zmotno ocenilo, da gre pri tem za prihodek tožnika, saj predstavlja kilometrina zgolj povračilo stroškov prevoza. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je na podlagi 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 2. odst. 350. čl. ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 350. čl. ZPP po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. 1. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 1/90, 14/91, 38/96, 20/98, 70/00) določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Iz tožbenih navedb je razbrati, da tožnik vtožuje neizplačano plačo za marec 2001 in del neizplačane plače za april 2001, ko je delal pri toženi stranki. Iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks je razvidno, da je tožnik sedaj sicer zaposlen, vendar prejema pri novem delodajalcu dohodek v višini 72.000,00 SIT. Iz tožnikove plačilne liste za april 2001, ki jo je tožniku za 63 ur dela v tem mesecu izdal tožnikov novi delodajalec, izhaja, da je tožniku za opravljenih 63 ur dela pripadala bruto plača v višini 31.883,30 SIT in neto plača v višini 23.082,70 SIT. Poleg tega je tožnik za april 2001 pod postavko "praznik" za 8 ur prejel znesek v višini 2.931,20 SIT od sicer pripadajočega bruto zneska 4.048,70 SIT. Novi delodajalec tožnika je tožniku v aprilu 2001 pod postavko "razno" izplačal tudi znesek 7.554,30 SIT od bruto pripadajočega zneska 10.434,50 SIT, kar pomeni, da je tožniku za 72 ur pripadal bruto znesek v višini 46.366,50 SIT oz. neto znesek 33.564,20 SIT. Glede na to bi tožniku za 168 ur dela v aprilu 2001 pripadala bruto plača v višini 108.188,50 SIT oz. neto plača v višini 78.316,50 SIT. Z ozirom na navedbo tožnika, da je od aprila 2001 dalje zaposlen pri drugem delodajalcu, bi bil tožnik ob upoštevanju plačilne liste za april 2001 v maju 2001 upravičen do plače za dneve dela in praznike (skupaj 184 ur) v višini 118.492,00 SIT oz. neto plače v višini 85.775,00 SIT. Tožnik je v pritožbi zatrjeval, da preživlja in skrbi za svojega mladoletnega sina .... Tožnik se je pri tem skliceval na svojo dohodninsko odločbo za leto 1999, iz katere izhaja, da mu je bila priznana posebna olajšava za družinskega člana ..., in na izpisek iz rojstne matične knjige za .... Izpisek iz rojstne matične knjige je bil v spis vložen skupaj s pritožbo. Iz potrdila o višini katastrskega dohodka o oprostitvah in olajšavah pri odmeri davka od dohodka iz kmetijstva za leto 2000, ki ga je dne 15.6.2001 izdal Davčni urad ..., je razbrati, da je tožnik kot nosilec gospodinjstva obenem tudi edini družinski član tega gospodinjstva. Po stališču pritožbenega sodišča je potrebno kot družinskega člana po 13. členu zakona o sodnih taksah šteti osebo, ki živi v gospodinjstvu skupaj z nosilcem tega gospodinjstva, ki v to skupnost bodisi vlaga določena sredstva oz. iz skupnega dohodka črpa sredstva za preživljanje. Pri ugotavljanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks je potrebno torej ugotoviti, koliko družinskih članov šteje določeno gospodinjstvo, kolikšen je skupni prihodek tega gospodinjstva in posledično, kolikšen del teh skupnih sredstev odpade na posameznega družinskega člana. Pritožbeno sodišče na podlagi predloženih dokazov ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da živi v gospodinjstvu s svojim sinom, niti koliko so tožnikovi mesečni prihodki manjši zaradi vzdrževanja mladoletnega sina. Glede na navedeno z in ozirom na zgoraj ugotovljeno, da bi bil tožnik za mesec april 2001 upravičen do plače v bruto višini 108.188,50 SIT (oz. neto plače v višini 78.316,50 SIT), v maju 2001 pa do bruto plače v višini 118.492,00 SIT (oz. neto plače v višini 85.775,00 SIT) ter ob upoštevanju dejstva, da je znašala zajamčena plača v obdobju januar 2001 - julij 2001 44.367,00 SIT bruto, minimalna plača v istem obdobju pa 84.418,00 SIT bruto in da je tožnik še vedno zaposlen, tožnik tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, zlasti, če se upošteva višino sodnih taks, ki jih je treba plačati v tem individualnem delovnem sporu. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožbeno navedbo, da se materialni stroški in kilometrina, katerih namen je delavcu povrniti že nastale stroške v zvezi z delom, ne morejo upoštevati kot prihodek, ki bi vplival na presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Z ozirom na to, da tožnik s pritožbo ni uspel sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.