Jedro

Spravljanje v zmoto pristojnega organa (AJPES, notar) je v obeh dejanjih opisano in v zadostni meri konkretizirano, medtem ko nadaljnje spravljanje v zmoto pristojnega registrskega sodišča ter prepovedana posledica nista z ničemer opisana in konkretizirana.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se po uradni dolžnosti izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je spravil pristojni organ v zmoto in s tem dosegel, da je v javni knjigi potrdil karkoli lažnega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu, s tem da je

1. dne 10. 9. 2014 na izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na Cesti v Kleče 12 v Ljubljani z namenom ustanovitve družbe B. d. o. o. predložil osnutek vloge št. 0000-01, v kateri je kot ustanovitelja, družbenika in zastopnika družbe navedel makedonskega državljana C. C., ki je akt o ustanovitvi, sklep o imenovanju zastopnika, izjavo zastopnika in sklep o določitvi poslovnega naslova podpisal v prepričanju, da podpisuje dokumente za dovoljenje za delo in prebivanje, kot mu je zatrjeval A. A., C. C. pa namena ustanoviti družbe ni imel, s tem pa je A. A. referentko AJPES-a spravil v zmoto in dosegel, da je lažne dokumente za ustanovitev družbe B. d. o. o. predložila za vpis v sodni register;

2. dne 9. 10. 2014 notarki D. D. v Ljubljani z namenom poprave firme družbe B. d. o. o. v E. d. o. o. predložil vlogo za spremembo firme in jo spravil v zmoto, da spremembo firme družbe predlaga njen ustanovitelj in zastopnik, makedonski državljan C. C., ki družbe dejansko ni niti ustanovil, niti ni želel popravka firme družbe, pač pa je dokumente pri notarki podpisal v prepričanju, da ureja dokumente za dovoljenje za delo in prebivanje, s tem pa je A. A. dosegel, da je notarka lažne dokumente za spremembo firme družbe E. d. o. o. predložila za vpis v sodni register, sodni register pa je skladno s prvim odstavkom 7. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 - ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 - ZNP-1) javna knjiga, s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1. Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženca spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen pet mesecev zapora ter mu nato po določbah o steku določilo enotno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Odločilo je, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka in sodno takso.

2. Zoper sodbo so se pravočasno pritožili zagovorniki obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev 22. in 27. člena Ustave RS s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugega sodnika posameznika.

3. Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo spremenilo po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da v konkretnem delu opisov obeh očitanih dejanj niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1. Pritožbeno sodišče mora namreč vselej po uradni dolžnosti preizkusiti ali je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), torej tudi ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).

4. Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predstavlja posebno obliko goljufije, pri katerem storilec spravi v zmoto pristojni organ z navajanjem lažnih okoliščin ali zamolčanjem določenih okoliščin, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini te lažne okoliščine potrdi. Zakon torej posebej določa tudi prepovedano posledico, ki mora nastati za izvršitev kaznivega dejanja overitve lažne vsebine. Gre za to, da na podlagi spravljanja v zmoto zavedeni pristojni organ tudi izdela javno listino oziroma da lažno vsebino potrdi v javni listini, zapisniku, knjigi. Prav potrditev vsebine v javni listini, zapisniku, knjigi ali vsaj poskus izvršitve kaznivega dejanja torej pomenita tako ogrozitev, ki jo zakonodajalec šteje za kazenskopravno relevantno.1 Obdolžencu se v predmetnem postopku v abstraktnem delu opisa obeh dejanj kot prepovedana posledica očita, da je pristojni organ na podlagi spravljanja v zmoto v javni knjigi potrdil karkoli lažnega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu.

5. Pritožbeno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da dejanji, kot sta opisani v obtožnem predlogu (in posledično v izreku prvostopenjske sodbe) ne vsebujeta vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1. Spravljanje v zmoto pristojnega organa (AJPES, notar) je v obeh dejanjih opisano in v zadostni meri konkretizirano, medtem ko nadaljnje spravljanje v zmoto pristojnega registrskega sodišča ter prepovedana posledica nista z ničemer opisana in konkretizirana. Pri prvem dejanju se obdolžencu očita, da je v zmoto spravil uslužbenko AJPES-a in s tem dosegel, da je lažne dokumente za ustanovitev družbe B. d.o.o. predložila za vpis v sodni register. Iz opisa dejanja pa je v celoti izostalo nadaljnje spravljanje v zmoto registrskega sodišča in prepovedana posledica, ki bi bila lahko v tem, da je na podlagi vsega opisanega obdolženi dosegel, da je bila družba B. d. o. o. s strani pristojnega sodišča vpisana v sodni register pravnih oseb, kar naj bi služilo kot dokaz v pravnem prometu. Pri drugem dejanju pa se obdolžencu očita, da je v zmoto spravil notarko in s tem dosegel, da je lažne dokumente za spremembo firme družbe E. d.o.o. predložila za vpis v sodni register. Iz opisa dejanja pa je tudi v tem primeru v celoti izostalo nadaljnje spravljanje v zmoto registrskega sodišča in prepovedana posledica, ki bi bila lahko v tem, da je na podlagi vsega opisanega obdolženi dosegel, da je bila sprememba firme družbe E. d. o. o. s strani pristojnega sodišča vpisana v sodni register pravnih oseb, kar naj bi služilo kot dokaz v pravnem prometu. Sodni register je namreč javna knjiga, ki jo vodi pristojno sodišče, kar pomeni, da bi moralo biti tudi sodišče spravljeno v zmoto in bi bilo tako kot prepovedana posledica doseženo, da je v javni knjigi sodišče potrdilo karkoli lažnega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu - v konkretnem primeru ustanovitev družbe, v kateri C. C. ni bil dejanski ustanovitelj, družbenik in zastopnik, temveč naj bi bil to obdolženi.

6. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti na podlagi 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za obe očitani mu dejanji.

7. Ker je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo ter izreklo oprostilno sodbo, je na podlagi določbe prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.

8. Glede na takšno odločitev pa se sodišču druge stopnje ni bilo potrebno opredeliti do pritožbenih navedb obdolženčevih zagovornikov, ki so sodbo izpodbijali iz drugih pritožbenih razlogov.

1 J. Stajnko v Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, 2. knjiga, str. 1208.