Jedro

Okoliščina, da sodnica A. A. sodniško funkcijo deloma opravlja tudi na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici in pri tem sodeluje s tožnico, ki je uslužbenka tega sodišča, sama po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, pač pa za njeno izločitev. Utemeljen razlog za delegacijo pa predstavlja okoliščina, da sta Okrajni sodišči v Postojni in v Ilirski Bistrici sodišči z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih sodnih delavcev in da sta med seboj delovno povezani.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.

Obrazložitev

1. V konkretni zadevi se je sodni spor med pravnim prednikom tožnice V. V. in tožencem pričel z vložitvijo predloga za ureditev meje v zadevi N 3/2008 Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici. S sklepom z dne 25. 4. 2008 je to sodišče nepravdni postopek za ureditev meje ustavilo in odločilo, da se bo postopek po pravnomočnosti sklepa nadaljeval pred istim sodiščem po pravilih pravdnega postopka. V pravdnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. P 19/2008, je toženec predlagal delegacijo pristojnosti z utemeljitvijo, da je pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici kot uslužbenka izvršilnega oddelka zaposlena tožnikova hči B. B. Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in s sklepom I R 81/2009 z dne 16. 7. 2009 za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Postojni.

2. Tožena stranka je z vlogo z dne 12. 3. 2014, opr. št. P 121/2011, predlagala tudi delegacijo zadeve z Okrajnega sodišča v Postojni na drugo sodišče. Predlog je utemeljila z argumentom, da je bila zadeva dodeljena v sojenje okrajni sodnici A. A., ki je sicer razporejena na Okrajno sodišče v Postojni, a je sočasno delovno angažirana tudi na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici, in z argumentom delovne povezanosti med obema navedenima okrajnima sodiščema, kar pri toženi stranki vzbuja dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Postojni.

3. Delno razporeditev na delo na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici za čas od leta 2011 dalje je potrdila tudi okrajna sodnica A. A. S tožnico B. B. (ki je po smrti V. V. v postopek vstopila kot njegova pravna naslednica), ki je zaposlena na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici kot vodja nepravdnega vpisnika, občasno službeno sodeluje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

6. Institut delegacije pristojnosti zagotavlja (poleg večje smotrnosti postopka tudi) ustavno pravico do nepristranskega sojenja, to je takega, v katerem je zagotovljeno nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi, kot tudi varovan videz nepristranskega sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč, nasploh.

7. Institut delegacije pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih procesnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, zaradi česar je treba razloge zanjo razlagati restriktivno. Zato v konkretnem primeru okoliščina, da sodnica A. A. sodniško funkcijo deloma opravlja tudi na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici in pri tem sodeluje s tožnico, ki je uslužbenka tega sodišča, sama po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, pač pa za njeno izločitev. Utemeljen razlog za delegacijo pa predstavlja okoliščina, da sta Okrajni sodišči v Postojni in v Ilirski Bistrici sodišči z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih sodnih delavcev in da sta med seboj delovno povezani. Ko je tako, pa bi sojenje na Okrajnem sodišču v Postojni lahko imelo negativen vpliv na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča. 8. Vrhovno sodišče je zato predlogu tožene stranke ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Vrhniki.