Jedro

Tožeča stranka zgolj splošno očita sodišču prve stopnje, da ni izvedlo predlaganih dokazov, pri tem pa ne pojasni, kateri so tisti relevantni dokazi, da bi njihova neizvedba lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Tožeča stranka se sklicuje na gentlemenski sporazum, ki pa, kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, ustvarja le moralno zavezo stranke, ki ni iztožljiva.

Izrek

Revizija se v delu glede škode zaradi neuporabe terase in gradbenih del na njej ter glede škode zaradi nespoštovanja predpisov o kajenju v poslovnih prostorih, v skupni višini 12.656,23 EUR, zavrže. V ostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

Relevantno dejansko stanje in dosedanji potek postopka:

1. Tožeča stranka in pravna prednica tožene stranke sta dne 23.12.1999 sklenili najemno pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka dobila v najem lokal v nakupovalnem centru E. Tožbeni zahtevek je tožeča stranka utemeljevala z različnimi kršitvami tožene stranke kot najemodajalca, ki pa jih je mogoče razdeliti na kršitve dogovora o ekskluzivnosti, kršitve zaradi nastalih tehničnih motenj, kršitve glede uporabe terase ter nespoštovanje predpisov o kajenju v poslovnih prostorih.

2. Okrožno sodišče v Mariboru je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 23.589.565,00 SIT s pripadki in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

3. Višje sodišče v Mariboru je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu glede uveljavljane škode zaradi tehničnih motenj v višini 5.032.855,14 SIT ter glede stroškov postopka. V ostalem delu (glede toženčevega nespoštovanja dogovora o ekskluzivnosti, onemogočanja uporabe terase in gradbenih del na njej ter nespoštovanja predpisov o kajenju v poslovnih prostorih) je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Odločbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo tožeča stranka v delu, v katerem je bila njena pritožba zavrnjena. Uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni oziroma razveljavi sodbi sodišča druge in prve stopnje.

5. Revidentka navaja, da je med pravdnima strankama obstajal ustni (gentlemenski) dogovor, da bo tožeča stranka edini (ekskluzivni) ponudnik s programom "caffeterie". Ker pa temu ni bilo tako, ji je nastala velika škoda zaradi izpada prometa. V dokazovanje dogovora ni sodišče prve stopnje izvedlo nobenih drugih dokazov razen zaslišanja strank, zavrnitve pa tudi ni obrazložilo. Sodišče druge stopnje je, kljub temu, da je tožeča stranka navedeno kršitev uveljavljala v pritožbi, deloma potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

Razlogi za delno zavrženje revizije 7. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Uradni list RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D; Uradni list RS, št. 45/08) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).(1) V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje "ugotovitev vrednosti spornega predmeta" in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(2) Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko in/ali različno pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. V obravnavani zadevi izvirajo zahtevki tožeče stranke iz več različnih dejanskih podlag. Izgubljeni dohodek tožeče stranke zaradi neuporabe terase in gradbenih del na njej ter zaradi nespoštovanja predpisov o kajenju v poslovnih prostorih ima drugačno dejansko podlago kakor škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi kršitve dogovora o ekskluzivni ponudbi. Prvi dve obliki škode niti skupno ne dosegata vrednosti 20.864,63 EUR, temveč znašata le 12.656,23 EUR (prej 3.032.938,65 SIT). Zato revizija v tem delu ni dovoljena (490. člen ZPP) in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Razlogi za zavrnitev revizije v ostalem delu 9. Revizija je dovoljena zoper pravnomočno zavrnitev zahtevka za plačilo 64.779,55 EUR (prej 15.523.771,21 SIT), kolikor naj bi znašala izguba prometa pri tožeči stranki zaradi toženčevega nespoštovanja dogovora o ekskluzivni ponudbi tožeče stranke. Sodišči nižjih stopenj sta zaključili, da takšen dogovor ni dokazan oziroma, da do njega ni prišlo, zato zatrjevana kršitev ne more predstavljati podlage odškodninske odgovornosti tožene stranke. Revizijske navedbe, ki nasprotujejo navedenim ugotovitvam, predstavljajo v reviziji nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) in jih vrhovno sodišče ne more upoštevati.

10. Tožeča stranka zatrjuje, da so bili ponujeni dokazi pred sodiščem prve stopnje nezakonito zavrnjeni, kar naj bi navedlo tudi sodišče druge stopnje in se pri tem sklicuje na navedbo višjega sodišča, da tožniku ni uspelo dokazati predpostavk odškodninske odgovornosti, med drugim zaradi neizvedbe dokazov. Citirani del obrazložitve se nanaša na razveljavitveni del odločbe in drži le za razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

11. Glede pravnomočno zavrnjenega dela zahtevka pa je sodišče druge stopnje navedlo, da nadaljnje izvajanje dokazov ne bi bilo potrebno. Takšnega zaključka tožeča stranka v reviziji ne izpodbija. Zgolj splošno očita sodišču prve stopnje, da ni izvedlo predlaganih dokazov, pri tem pa ne pojasni, kateri so tisti relevantni dokazi, da bi njihova neizvedba lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnjenem delu zahtevka. Poleg tega se tožeča stranka sklicuje na gentlemenski sporazum, ki pa, kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, ustvarja le moralno zavezo stranke, ki ni iztožljiva. Zatrjevana bistvena kršitev postopka torej ni podana.

12. Ob dejanski ugotovitvi, da pravno zavezujočega dogovora o ekskluzivni ponudbi ni bilo, je del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na škodo zaradi kršitve takšnega dogovora, pravilno zavrnjen. Zato je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev pravnega sredstva vključuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov v zvezi z njim.

.Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro. Op. št. (2): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005, III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007 in III Ips 137/2007 z dne 29. 1. 2008.