Jedro

1. Če kolektivna pogodba dejavnosti nalaga delodajalcem obračun in odvod sindikalne članarine, je spor med podpisnikom KP in delodajalcem, na katerega se KP nanaša, glede obračunavanja in odvajanja sindikalne članarine lahko opredeljen kot kolektivni delovni spor.

2. Bistveni element pogodbe o obračunavanju in odvodu sindikalne članarine so izjave posameznih članov sindikata, da delodajalca pooblaščajo za obračun in odvod sindikalne članarine v breme njihovih plač, saj brez takih individualnih pooblastil poseg v plače delavcev ne bi bil zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec trpita vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v kolektivnem delovnem sporu zavrnilo predlagateljev zahtevek, da sta mu dolžna oba udeleženca iz naslova sindikalne članarine za čas od oktobra 1997 do avgusta 2001 nerazdelno plačati 49,170.865,81 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov, od septembra 2001 dalje pa iz tega naslova plačevati po 1,656.675,72 SIT mesečno ter mu povrniti stroške tega sodnega postopka. Takšno odločitev je utemeljevalo s tem, da predlagatelj s prvim nasprotnim udeležencem ni imel sklenjene pogodbe o zagotavljanju obračuna in nakazovanju sindikalne članarine, drugi nasprotni udeleženec pa je samostojna sindikalna organizacija s samostojnim članstvom, ki kot taka ni bila kolektivna članica predlagatelja in zato predlagatelju ni bila dolžna odstopiti dela sindikalne članarine svojih članov na podlagi sklepov organov predlagatelja.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev, podredno pa predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku. Pri tem graja ravnanje prvostopnega sodišča, ki je zadevo obravnavalo po pravilih o kolektivnih delovnih sporih. Vsaj v razmerju do drugega nasprotnega udeleženca po mnenju pritožbe ne gre za kolektivni delovni spor. V zvezi z zavrnitvijo zahtevka zoper prvega nasprotnega udeleženca pritožba opozarja, da prvostopno sodišče v svoji dokazni oceni ni zajelo izvedenih dokazov, iz katerih izhaja, da je bila med predlagateljem in tem udeležencem pogodbe o obračunu in nakazovanju sindikalne članarine dejansko sklenjena. Glede odločitve o zahtevku zoper drugega nasprotnega udeleženca pa pritožba graja zaključke izpodbijane sodbe, da je ta udeleženec samostojna in reprezentativna sindikalna organizacija in ne le organizacijska oblika predlagatelja, da njeni člani istočasno niso tudi člani predlagatelja, da drugi nasprotni udeleženec ni bil dolžan nakazovati predlagatelju dela članarine v skladu s sklepi njegovih organov, pri sprejemanju katerih so sodelovali tudi vodilni člani drugega nasprotnega udeleženca in da je v preteklosti udeleženec nakazoval predlagatelju določena sredstva le kot plačilo za konkretne usluge, ne pa dogovorjenega dela sindikalne članarine.

V odgovoru na pritožbo drugi nasprotni udeleženec vztraja, da je samostojna sindikalna organizacija z lastnim članstvom in da predlagatelj ni izkazal, da bi bili njegovi člani istočasno tudi člani predlagatelja, ki bi s svojimi izjavami soglašali z odstopom dela sindikalne članarine predlagatelju.

Pritožba ni utemeljena.

Zahtevek zoper prvega nasprotnega udeleženca temelji na določbi Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS št. 15/94 in št. 19/96 - v nadaljevanju KP dejavnosti), ki v točki 1 IV. poglavja med pogoji za delovanje sindikata med drugim določa, da zavod, na katerega se razteza ta KP, zagotavlja za sindikate obračun in nakazovanje sindikalne članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo. V tem delu gre za spor med predlagateljem kot podpisnikom KP dejavnosti in prvim nasprotnim udeležencem kot zavodom, za katerega velja ta KP, o izvrševanju KP v tem delu. Gre torej za spor o izvrševanju KP iz 1. tč. 6. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS št. 19/94), kot v izpodbijani sodbi za razmerje med trema udeležencema sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja. Dejstvo, da je predlagatelj predmet spora opredelil v smislu konkretnega denarnega zahtevka, pri tem na samo naravo spora ne vpliva.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal, da bi s prvim nasprotnim udeležencem sklenil pogodbo o realizaciji obračuna in nakazovanju sindikalne članarine v smislu gornje določbe KP dejavnosti, saj tudi izpovedba s strani predlagatelja predlaganih prič ne omogoča drugačnega zaključka. Bistveni sestavni del takšne pogodbe so namreč tudi določbe o predložitvi izjav posameznih članov konkretnega sindikata, da delodajalca pooblaščajo za obračun in odvod članarine njihovemu sindikatu v breme njihovih plač. Ker gre pri tem za poseg v delavčevo plačo, brez takšnih individualnih pooblastila obračun in nakazovanje sindikalne članarine s strani delodajalca ne bi bilo zakonito. Ker predlagatelj tudi z izpovedbo prič ni izkazal, da bi bil s prvim nasprotnim udeležencem sklenjen dogovor o obračunu in nakazilu sindikalne članarine v gornji vsebini in da bi bile v smislu takšnega dogovora za člane predlagatelja z njegove strani prvemu nasprotnemu udeležencu tudi posredovane ustrezne individualne izjave o soglasju k obračunu in odvodu sindikalne članarine iz njihovih plač, predlagatelj ni izkazal, da bi imel s prvim nasprotnim udeležencem dejansko sklenjeno pogodbo v smislu navedenih določb KP dejavnosti, ki bi udeležencu omogočale obračun in nakazilo sindikalne članarine. Ob tem se je v postopku pred prvostopnim sodiščem hkrati izkazalo, da v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca ne drže trditve, da je bil tak dogovor v preteklosti že realiziran, saj ni bilo izkazano, da bila sredstva sindikalne članarine predlagatelju kdajkoli nakazovana neposredno s strani prvega nasprotnega udeleženca.

Glede spora med obema sindikatoma pritožba pravilno opozarja, da spor med predlagateljem in drugim nasprotnim udeležencem o prenakazilu dela sindikalne članarine ni kolektivni delovni spor v smislu določb 6. člena ZDSS. Vprašljivo je, ali je tak spor možno uvrščati med delovne spore nasploh, vendar udeleženec predlagatelj v svoji pritožbi stvarne pristojnosti delovnega sodišča izrecno ne izpodbija. Ker pritožbeno sodišče na stvarno pristojnost prvostopnega sodišča ne pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 4. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP/99), pritožba pa stvarne pristojnosti delovnega in socialnega sodišča v tem primeru izrecno ne izpodbija, iz tega razloga pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe tudi v delu, ki se nanaša na spor med udeleženima sindikatoma, ni mogla razveljaviti.

Ker je prvostopno sodišče spor med udeleženima sindikatoma reševalo po pravilih o kolektivnem delovnem sporu, je bila zadeva obravnavana pred petčlanskim senatom, namesto pred tričlanskim senatom sodnikov. Pri tem pa je očitno, da so imeli vsi člani senata status sodnika, tako da zaradi obravnave zadeve pred veččlanskim senatom ni bila podana absolutno bistvena kršitev pravdnega postopka iz 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Podobne napake v postopku (sojenje pred senatom, namesto pred sodnikom posameznikom) ZPP v 20. in 21. členu v posameznih primerih celo izrecno sanira. Tako lahko pomeni sojenje pred petčlanskim senatom v kolektivnem delovnem sporu namesto pred tričlanskim senatom, oziroma sojenje v kolektivnem delovnem sporu namesto po pravilih o individualnem delovnem sporu kvečjemu le relativno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP. V tem primeru udeleženec predlagatelj ni izkazal, da bi taka napaka vplivala na pravilnost izdane sodbe, tako da dejansko ni šlo za bistveno kršitev postopka, zaradi katere bi bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.

Glede vsebinske pravilnosti odločitve o sporu med udeležencem predlagateljem in drugim nasprotnim udeležencem, to je med obema sindikalnima organizacijama, pritožbeno sodišče šteje za bistveno dejansko med udeležencema nesporno ugotovitev, da se v predlagatelja lahko včlanjujejo le individualni člani, oziroma fizične osebe, ne pa tudi druge sindikalne organizacije oziroma kolektivni člani. Druga bistvena okoliščina pa je dejstvo, da je drugi nasprotni udeleženec v registru sindikalnih organizacij voden kot samostojna sindikalna organizacija in ima s tem status samostojne pravne osebe (sklep Sekretariata za občo upravo Občine Ljubljana Center o hrambi statuta Sindikata Kliničnega centra Ljubljana, ki se nahaja v prilogi B 1 spisa). Pri tem niti ni bistveno, ali je temu udeležencu pri prvem nasprotnem udeležencu formalno priznana reprezentativnost v skladu z določbami Zakona o reprezentativnosti sindikatov (Ur. l. RS št. 13/93).

Upoštevaje gornja dejstva sta lahko predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec glede plačila sindikalne članarine dejansko le v pogodbenem odnosu, saj sklepi organov predlagatelja drugega nasprotnega udeleženca kot samostojne sindikalne organizacije, neposredno ne obvezujejo. Na tak zaključek tudi dejstvo, da so pri sprejemanju teh sklepov sodelovale osebe, ki so vodilni člani drugega nasprotnega udeleženca, formalno ne vpliva (lahko se postavlja le vprašanje osebne odgovornosti članov organa predlagatelja za izvršitev sklepov, pri sprejemanju katerih so sodelovali). Ker udeleženec predlagatelj v tem sporu ni uspel izkazati, da bi se drugi nasprotni udeleženec izrecno zavezal prenakazovati del sindikalne članarine predlagatelju v skladu s sklepi predlagatelja, na katerih je temeljil predlagateljev zahtevek, je sodišče prve stopnje tudi zahtevek zoper tega udeleženca utemeljeno zavrnilo. Pri tem je utemeljeno upoštevalo pojasnilo drugega nasprotnega udeleženca, da je bilo nakazovanje dela članarine v preteklem obdobju pogojeno s siceršnjim sodelovanjem med obema sindikalnima organizacijama pri izvrševanju sindikalne dejavnosti.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo udeleženca predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je sodišče o pritožbenih stroških odločilo v skladu z načelom, da v kolektivnem delovnem sporu vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (1. odst. 50. čl. ZDSS).