Jedro

Postavljanje in oblikovanje zahtevkov je prepuščeno strankam, sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo postopek, ki se je vodil pod opr. št. II P ..., ker tožnik ni postavil (ni uveljavljal) zahtevka na plačilo zneska iz naslova dejansko opravljenega dela v višini 512,11 EUR .

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je postavil zahtevek na plačilo 512,11 EUR, zato je sodišče s tem, ko je uporabilo določilo 2. člena ZPP zmotno uporabilo materialno pravo, glede na dejstvo, da navedeni znesek tožniku še ni bil prisojen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnik ni uveljavljal zahtevka na plačilo zneska iz naslova dejansko opravljenega dela v višini 512,11 EUR. Postavil je zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 6. 11. 2003 dalje (1. točka tožbenega zahtevka), sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas od 6. 11. 2003 dalje ( 2. točka tožbenega zahtevka), obračun in izplačilo prikrajšanja pri plači za čas od 6. 11. 2003 do 6. 7. 2004 (3. točka tožbenega zahtevka), obračun in izplačilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (4. točka tožbenega zahtevka), plačilo regresa za leto 2004 (5. točka tožbenega zahtevka), obračun in izplačilo nadur za čas od 6. 11. 2003 do 6. 7. 2004 (6. točka tožbenega zahtevka), plačilo potnih stroškov za čas od novembra 2003 do junija 2004 (7. točka tožbenega zahtevka), obračun in izplačilo dnevnic (8. točka tožbenega zahtevka) in obračun in izplačilo iz naslova neizkoriščenega rednega letnega dopusta (9. točka tožbenega zahtevka). Tožbo po vseh točkah je Delovno sodišče zavrglo s sklepom opr. št. Pd ... z dne 25. 11. 2005, kar je potrdilo tudi Višje in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. Pd 234/2006 z dne 12. 4. 2007. Razveljavilo pa je odločitev Delovnega sodišča, ki je zavezalo toženko na plačilo 512,11 EUR iz naslova dejansko opravljenega dela. V zvezi s tem je že Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani opozorilo, da sodišče ne more prisoditi nekaj povsem izven okvira zahtevka, kot je storilo v konkretnem primeru. Pri tem je opozorilo na uporabo procesno materialnega vodstva iz 285. člena ZPP, ki pa po mnenju sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ne more priti v poštev. Po določbi 285. člena ZPP sodišče skrbi na primeren način, da se navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ki se nanašajo na navedbe in da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. Aktivnost sodišča je torej usmerjena v ugotavljanje in razjasnjevanje dejanskega stanja, ne pa v pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka oziroma opozarjanja stranko, da določenega zahtevka sploh ni postavila. Postavljanje in oblikovanje zahtevkov je prepuščeno strankam, sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Ob predhodnem preizkusu sodbe pa je sodišče dolžno pozvati stranko na popravo samo v primeru, če tožba ni razumljiva in ne obsega vsega, kar je treba, da se lahko obravnava (273. člen ZPP). V konkretnem primeru pa tožba ni bila niti nerazumljiva niti nepopolna, zato ni dolžnost sodišča, da tožnika pozove na ustrezno postavitev in oblikovanje tožbenega zahtevka.

6. Ker je bilo o vseh postavljenih zahtevkih že pravnomočno odločeno, posebnega zahtevka na na plačilo zneska iz naslova dejansko opravljenega dela v višini 512,11 EUR pa tožnik ni postavil, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2 točka 365.člena ZPP).

7. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.