Jedro

Zgolj pritožbena trditev, da se je pritožničina izjava o odstopu dednega deleža sestri nanašala izključno na denarna sredstva, ne pa na nepremičnine, ne zadostuje za dokaz neresničnosti vsebine zapisnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinji R. T. in D. T. sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pok. D. T. ter razglasilo za zakonite dedinje v prvem dednem redu zapustnikovo vdovo R. T. ter hčerki L. L. in D. T., vsako z dednim deležem do 1/3. Ugotovilo je, da sta R. T. in L. L. svoja dedna deleža odstopili D. T., ki tako prejme celotno zapuščino.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dedinja L. L. in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da nikoli ni podala izjave, s katero bi svoj dedni delež, ki se nanaša na nepremičnine, komurkoli odstopila. Na zapuščinski obravnavi je izjavila le, da se strinja s tem, da lahko D. T. dobi vsa denarna sredstva zapustnika. Poudarja, da se zapisnik na zapuščinski obravnavi ni vodil pravilno, ter da je sodišče pri tem kršilo določila 123. in 124. člena ZPP. Zapisnika sploh ni mogla prebrati, saj ji je bilo rečeno le, naj ga podpiše. V kolikor bi pritožnici sodišče dalo možnost, da zapisnik pred podpisom tudi prebere, bi nemudoma opozorila na napako in zahtevala, da se zapisnik popravi. Sodišče je kršilo tudi 165. člen ZD, saj zapuščinske obravnave ni vodilo tako, da bi pravilno ugotovilo in varovalo pravice strank.

3. Dedinji R. T. in D. T. sta vložili odgovor na pritožbo, v katerem opisujeta potek zapuščinske obravnave in navajata, da je pritožnica s pravo in resnično voljo, brez prisile, zmote in zvijače, odstopila svoj dedni delež tako na denarnih sredstvih kot na nepremičninah dedinji D. T., očitno pa se je po sklenitvi in podpisu dednega dogovora premislila. Predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi po pok. očetu pritožnice D. T. izhaja, da so bile zakonite dedinje najprej opozorjene na nepreklicnost dednih izjav, nakar so izjavile, da se priglašajo k dedovanju in sprejmejo svoj dedni delež ter nato sklenile dedni dogovor, v katerem sta dedinji R. T. in pritožnica svoja dedna deleža odstopila D. T., ki tako prejme celotno zapuščino. Pritožnica je zapisnik podpisala in pri tem njegovi vsebini ni ugovarjala. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano, pri čemer je dovoljeno dokazovati, da so v zapisniku dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP). Pritožnica zgolj s trditvijo v pritožbi, da se je njena izjava o odstopu dednega deleža sestri nanašala izključno na denarna sredstva, ne pa na nepremičnine, ne more izpodbiti resničnosti vsebine zapisnika oziroma takšna njena trditev ne zadostuje za dokaz neresničnosti vsebine zapisnika. Pritožnica je imela namreč pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, preden ga je podpisala in ugovarjati zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP). Zapisnik je sestavljen v skladu s 123. členom ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD, ob upoštevanju določbe 207. člena ZD. Predvsem je v zapisniku jasno zapisana izjava pritožnice o odstopu celotnega dednega deleža sestri D. T. ter ugotovitev, da slednja prejme celotno zapuščino.

6. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo očitanih kršitev določb 123. in 124. člena ZPP, niti drugih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.