Jedro

Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na sodno prakso (VSL Cst 2/2021), saj iz navedene odločbe ne izhaja, ali je v "še odprtih dolžnikovih pravdah" stečajni dolžnik upnik ali dolžnik niti ni razvidno, kakšni tožbeni zahtevki se v teh pravdah uveljavljajo. Razlika je po oceni višjega sodišča odločilna. Poleg tega je v citirani stečajni dolžnik (poleg še odprtih pravd) imel tudi še odprte terjatve do svojih dolžnikov in še nevnovčeno premoženje in (predvsem) v takšnem primeru stečajnega postopka ni mogoče zaključiti po 378. členu ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo da: (I.) se pritožba upnika A. d. o. o. zavrže, (II.) se ugovor navedenega upnika zavrne in (III.) upnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A. d. o. o. zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter sklene, da se stečajni postopek nadaljuje.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba zoper prvo točko izreka je utemeljena.

5. Pritožba zoper drugo točko in tretjo točko izreka ni utemeljena.

6. Pritožniku pravico do pritožbe dajeta prvi odstavek 125. in prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP, zato je višje sodišče izpodbijani sklep v prvi točki, v kateri je sodišče prve stopnje zavrglo upnikovo pritožbo, le razveljavilo, saj je sodišče prve stopnje ob reševanju ugovora v zadostni meri odgovorilo tudi na pritožbene razloge.

7. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da iz otvoritvenega poročila (p. d. 13) izhaja, da stečajne mase ni. Prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP določa, da če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom in se v tem primeru preizkus terjatev ne opravi (peti odstavek 378. člena ZFPPIPP). Proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom je dovoljen ugovor, o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep (prvi odstavek 379. člena ZFPPIPP), pri čemer lahko v primeru, če je sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom izdan preden je opravljen preizkus prijavljenih terjatev, ugovor vloži vsak upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do stečajnega dolžnika. Četrti odstavek 379. člena ZFPPIPP pa nadalje določa, da je dovoljeno z ugovorom izpodbijati le odločitev sodišča o končanju postopka, ker: 1. je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, 2. je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali 3. je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso. Ugovor je torej predviden za primer, da upnik zatrjuje, da stečajna masa ni neznatna in s tem utemeljuje, zakaj se mora stečajni postopek nadaljevati.

8. Pritožnik ničesar takšnega ne zatrjuje, temveč (kot to izhaja iz pritožbe in ugovora) želi doseči nadaljevanje stečajnega postopka (ne glede na to, da ne nasprotuje ugotovitvam o dolžnikovem neznatnem premoženju, ki ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka) le zato, da bi se lahko dokončal pravdni postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, I Pg 500/2018 in v katerem pritožnik nastopa kot tožeča stranka, stečajni dolžnik pa je ena od toženih strank. To tudi po oceni višjega sodišča ne predstavlja razloga, ki bi nasprotoval zaključku stečajnega postopka, še posebej zato, ker zahtevek, ki ga je v navedenem postopku postavil pritožnik, nesporno bo vplival na obseg stečajne mase.

9. Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na sodno prakso (VSL Cst 2/2021), saj iz navedene odločbe ne izhaja, ali je v "še odprtih dolžnikovih pravdah" stečajni dolžnik upnik ali dolžnik niti ni razvidno, kakšni tožbeni zahtevki se v teh pravdah uveljavljajo. Razlika je po oceni višjega sodišča odločilna. Poleg tega je v citirani stečajni dolžnik (poleg še odprtih pravd) imel tudi še odprte terjatve do svojih dolžnikov in še nevnovčeno premoženje in (predvsem) v takšnem primeru stečajnega postopka ni mogoče zaključiti po 378. členu ZFPPIPP.

10. Pritožnik pa ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede neobstoja ugovornih razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP.

11. Glede na ugotovitve v tem postopku, da stečajne mase ni in da upnik morebitnega obstoja ali pridobitve le te niti ne zatrjuje, višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje (in upravitelju), da za nadaljnji potek stečajnega postopka ni nobenega v zakonu predvidenega razloga več. Z njegovim nadaljevanjem bi le mesečno nastajali visoki stroški vodenja dolžnikovega računa, ki jih upravitelj, zaradi neobstoja stečajne mase, ne bi mogel poravnati.

12. Pritožnik s pritožbenimi razlogi glede na prej navedeno ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.