Jedro

Ključna je ugotovitev izvedenskega organa, da sta spondiloliza in spondilolisteza povezani entiteti, ki običajno prehajata ena v drugo oziroma spondilolisteze brez spondilolize ni. Iz medicinske dokumentacije ni razvidno, da gre pri tožnici, za travmatsko spondilolizo, saj gre pri spondilolizi za preobremenitvene in suficientne zlome oziroma oslabitev kostnine na točno določenem mestu na posameznem vretencu, kjer ta kost oslabi in se zaradi ponavljajočih preobremenitev počasi zlomi.Ko so vretenca na določenih mestih tako prekinjena, omogočajo zdrs enega vretenca nad drugim, kar vodi v spondilolistezo, ki je bila pri tožnici že podana.Diagnoza spondilolize tako ne spremeni vzroka bolniškega staleža za sporno obdobje.

Izrek

I.Pritožba zoper izpodbijano sodbo (III. točka) ter sklep (IV. točka) se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi izpodbijana sodna odločba sodišča prve stopnje.

II.Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca številka: ... z dne 16.8.2023 in odločbo toženca številka: ... z dne 29.6.2023 v delu, da je tožnica od 11.7.2023 dalje zmožna za delo. Ugotovilo je, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 11.7.2023 do 31.8.2023 zaradi bolezni. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 11.7.2023 do 31.8.2023 zaradi poškodbe pri delu ter zavrglo tožbo v delu, da se ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu od 1.10.2023 dalje do konca glavne obravnave in da se ugotovi, da zdravljenje pri tožnici še ni zaključeno. Hkrati je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 1.203,69 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2.Zoper III. in IV. točko izreka sodne odločbe se pritožuje tožnica. Odločitev sodišča je v izpodbijanem delu napačna in nezakonita in jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče v III. točki izreka izpodbijane sodne odločbe ugotovi, da je bila tožnica od 11.7.2023 do 31.8.2023 nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu in v IV. točki izreka ugotovi, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno. Podrejeno predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu sodno odločbo razveljavi ter v tem delu vrne zadevo v novo sojenje, stroške pritožbenega postopka pa opredeli kot nadaljnje stroške. Sodišče je zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15.točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za pomanjkljivo sodno odločbo, ki se ne da preizkusiti, izrek je nerazumljiv, sodba nasprotuje sama sebi oziroma relevantnih razlogov sodba v izpodbijanem delu nima. Odločilna dejstva so v nasprotju med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov in prepisu zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami. Sodišče v tej zadevi ni ugotovilo pravilno dejanskega stanja oziroma ga je ugotovilo zmotno in nepopolno, saj je razpolagalo s pomanjkljivo dokumentacijo. V obrazložitvi sodbe ni zajetih odločilnih dejstev. Izpodbijana odločitev je arbitrarna in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso VSRS glede standarda obrazložitve sodbe. Sodišče je odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki je nejasno, spreminjajoče in ne pojasni ključnega vprašanja: ali so težave posledica poškodbe pri delu ali bolezni. Pri tožnici ne gre za bolezensko spondilolistezo, temveč za travmatsko spondilolizo, nastalo zaradi dviga težkega bremena na delovnem mestu. To potrjuje tudi radiološki izvid A.A., ki ga sodišče in izvedenski organ nista upoštevala. RTG posnetki jasno kažejo mehanizem dveh vijakov, vstavljenih zaradi fiksacije travmatske spondilolize, kar je drugačno od mehanizma pri bolezenski spondilistezi. Tožnica pred poškodbo ni imela težav s hrbtenico, kar izključuje degenerativni vzrok. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ne verjame trditvam tožnice in zakaj ne upošteva izvida A.A., ki je ključen. Če je izvid nerelevanten, bi moralo to pojasniti. Kršen je dokazni standard celovite presoje dokazov. Izvedenski organ je izrecno poudaril, da tožnica čaka operativno odstranitev osteosintetskega materiala iz ledvene hrbtenice v tujini, zato zdravljenje ni zaključeno in je samo s seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba se naslanja tudi na trditev, da gre pri tožnici za utrujenostni zlom vretenc, ki so posledica preobremenitev, kar neposredno izpodbija tezo sodišča, da je vzrok tožničinih težav bolezen. Da bi bila bolezen vzrok tožničinih težav, ni logično niti iz razlage sodišča, saj v obrazložitvi ugodilnega dela sodišče ugotavlja poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi poškodbe po tretji osebi. Sodišče je v izpodbijani sodbi zgolj naštevalo dokaze, ni pa pojasnilo zakaj trditvam tožnice ne verjame. Sodišče prve stopnje tožnici ni omogočilo vpogleda v prepis zvočnega posnetka dela glavne obravnave z dne 24.9.2025, čeprav je to izrecno zahtevala, zato tožnica ni mogla preveriti ali prepis zvočnega posnetka obravnave vsebuje vsa vprašanja, ki so jih postavili izvedenskemu organu sodišče in stranki. Gre za kršitev kontradiktornosti in načela poštenega sojenja. Ker se je izvedenski organ sam opredelil kot nekompetenten za podajo izvedenskega mnenja v tem postopku, bi moralo sodišče slediti dokaznim predlogom tožnice glede postavitve predlaganih specialistov medicinske stroke. Z opustitvijo izvedbe ključnih dokazov, ki jih je tožnica predlagala pravočasno in substancirano, je sodišče kršilo načelo materialne resnice, zato naj pritožbeno sodišče izda sodbo, s katero bo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, podredno naj jo razveljavi in vrne v novo sojenje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo prereka tožničine pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in kot to določa drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih v pritožbi navaja tožnica.

6.Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno ugotovljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na očitke o nerazčiščenem dejanskem stanju, nepravilno uporabljenem materialnem pravu, procesnih kršitvah pojasnjuje kot sledi.

7.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 16.8.2023 v zvezi z odločbo toženca z dne 29.6.2023, s katero je bilo odločeno, da je tožnica od 11.7.2023 dalje zmožna za delo.

8.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je priznana tožničina začasna nezmožnost za delo od 11.7.2023 do 31.8.2023 posledica bolezni ali poškodbe pri delu, za kar se zavzema tožnica. Ob tem tožnica vztraja, da zdravljenje pri njej še ni zaključeno.

9.Pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje sam sebi ali odločilnim dejanskim razlogom sodbe, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju, zato procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja komisije B. fakultete Univerze v C.. V sestavi komisije sta glede na tožničine zdravstvene težave sodelovala specialistka MDPŠ in specialist ortoped. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in ustnih dopolnitev, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, izhaja, da je tožnica začasno nezmožna za delo od 11.7.2023 do 31.8.2023 zaradi bolezni.

11.Mnenje o tožničini zmožnosti za delo je izvedenski organ sprejel po proučitvi vse dostopne medicinske zdravstvene dokumentacije v spisu, vendar tožnice osebno ni pregledal, saj se tožnica na pozive izvedenskega organa na osebni pregled ni odzivala.1 Dne 29.11.2024 je izvedenski organ o težavi obvestil sodišče, 9.12.2024 pa je tožnica predsednika komisije izvedenskega organa kontaktirala po telefonu in pojasnila, da ne more priti na pregled v C.. Izvedenski organ je 14.11.2024 zaprosil osebnega zdravnika za zdravstveni karton, vendar ga tožnica sprva ni dovolila posredovati. Po kasneje posredovani zdravstveni dokumentaciji je izvedenski organ lahko podal izvedensko mnenje, da so tožničine zdravstvene težave, ki so v vtoževanem obdobju povzročale njeno začasno nezmožnost za delo posledica bolezni. Pritožbeni očitek o nepopolni dokumentaciji, v posledici česar je prišlo do nepopolnega in zmotnega dejanskega stanja, je tako zmoten. Nenazadnje je bilo v sklepu o izvedovanju izvedenskemu organu prepuščena odločitev ali bo izvedel osebni pregled.

12.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da člana izvedenskega organa pri opredelitvi vzroka priznane začasne nezmožnosti za delo nista bila prepričljiva. Sodišče je v 9. točki obrazložitve pojasnilo, da sta izpovedbi članov izvedenskega organa glede spornega vzroka skladni z vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, vključno z izvidoma A.A., specialista radiologa z dne 25.7.2000 in izvidom nevrokirurga D.D. z dne 30.7.2008, na katera leti pritožbeni očitek. Tožničino sklicevanje na omenjena izvida, s katerima skuša dokazati poškodbo pri delu kot vzrok njenega bolezenskega stanja, ne more izpodbiti pravilnosti izpodbijane odločitve. Član izvedenskega organa s področja ortopedije je na izrecno vprašanje glede izvida radiologa A.A. pojasnil, da beseda "fractura" v citirani diagnozi "fractura procesus spinosus vertebre L5" in "spondilotis L5" pomeni zlom, vzrok za zlom pa je bila pri tožnici spondiloliza, ki se šteje kot bolezen. Tako gre zgolj za navidezno diskrepanco med ugotovitvami izvedenskega organa in ugotovitvami v izvidu A.A., zato je neutemeljen pritožbeni očitek o nasprotju med izvedenimi dokazi.

13.Pri spondilolizi gre za utrujenostni zlom, ki je posledica preobremenitve in oslabele kostnine, ne pa za poškodbeni zlom, kot je na primer zlom noge. Sodišče je v okviru materialnoprocesnega vodstva člana izvedenskega organa zasliševalo v smeri ugotovitve relevantnih okoliščin za opredelitev vzroka, oba zaslišana člana izvedenskega organa sta odločno vztrajala, da iz medicinske dokumentacije ni razvidnega drugega objektivnega vzroka, ki bi tožničine težave povezoval z zatrjevano poškodbo pri delu iz leta 1989. Pri tožnici je bil zaradi težav s hrbtenico opravljen operativni poseg in vstavljen osteosintetski material, ki upoštevajoč radiološko dokumentacijo, tožnici najverjetneje povzroča težave. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da zdravljenje ni zaključeno, vendar slednje kot pravilno ugotavlja sodišče v 15. točki obrazložitve, ne more biti predmet tega spora.

14.Član izvedenskega organa s področja ortopedije je izpostavil, da je bil tožnici pred spornim obdobjem in po tem datumu priznan bolniški stalež zaradi bolezni. Tožničina osebna zdravnica je v predlogu z dne 26.6.2023 imenovanemu zdravniku za odločitev o tožničini začasni nezmožnosti, tožničino obravnavo opredelila kot bolezen. Da je vzrok priznane začasne nezmožnosti za delo bolezen, je med drugim potrdila tudi članica izvedenskega organa s področja MDPŠ, ki je izpostavila, da gre pri tožnici za t.i. stres frakturo, ki je lahko posledica nekih obremenitev, vendar konkretno pri tožnici ni povezano s poškodbo pri delu. Članica izvedenskega organa s področja MDPŠ je podala svoje mnenje o vzroku začasne nezmožnosti tožnice v okviru svoje specialnosti, zato je neutemeljen tožničin očitek o njeni nekompetentnosti.

15.Ključna je ugotovitev izvedenskega organa, da sta spondiloliza in spondilolisteza povezani entiteti, ki običajno prehajata ena v drugo oziroma spondilolisteze brez spondilolize ni. Iz medicinske dokumentacije ni razvidno, da gre pri tožnici, kot skuša tudi v pritožbi to prikazati tožnica, za travmatsko spondilolizo, saj gre pri spondilolizi za preobremenitvene in suficientne zlome oziroma oslabitev kostnine na točno določenem mestu na posameznem vretencu, kjer ta kost oslabi in se zaradi ponavljajočih preobremenitev počasi zlomi.2 Ko so vretenca na določenih mestih tako prekinjena, omogočajo zdrs enega vretenca nad drugim, kar vodi v spondilolistezo, ki je bila pri tožnici že podana.3 Diagnoza spondilolize tako po prepričljivi izpovedbi E.E. in F.F. ne spremeni vzroka bolniškega staleža za sporno obdobje.

16.Pritožbeni očitek v smislu relativne kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj je sodišče v 12. točki razumljivo pojasnilo, zakaj na podano izvedensko mnenje ni imenovalo še sodnega izvedenca radiologa. Za takšno postopanje ni bilo procesne podlage. Dolžnost sodišča, da izvede predlagani dokaz, je posledica procesne pravice stranke predlagati dokaz, ki je izpeljana iz pravice do izjave v postopku. Stranki mora biti predvsem zagotovljena možnost, da predlaga dokaze, sodeluje pri izvajanju postopkov ter se izjavi o rezultatih dokazovanja. Slednje je bilo tožnici kot stranki postopka tudi omogočeno.

17.Dokazna ocena sodišča je natančna in skladna z metodološkimi napotki iz 8.člena ZPP in je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostno preverljivo obrazložena. Sodišče je skozi celotno obrazložitev razumljivo pojasnilo, zakaj gre pri tožnici za bolezen in ne za poškodbo pri delu.

18.Pritožbeno sodišče ni zasledilo pavšalno zatrjevane protispisnosti. Protispisnost je napaka tehnične narave, ko gre za napačen postopek prenosa v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultate dokazne ocene in samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin pa ne predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot je predhodno pojasnjeno je sodni izvedenec opozoril, da si tožnica strokovni termin "fractura" iz citiranega izvida radiologa A.A. zmotno razlaga.

1.Pritožnica izpodbijani sodbi neutemeljeno očita, da nima razlogov o odločilnih dejstvih. Obrazložitev sodbe tudi po pritožbeni oceni ustreza standardu obrazloženosti, ki se zahteva v pravni praksi. Sodišče se je opredelilo do vseh ključnih dejstev, ki so vplivala na odločitev. Iz razlogov odločitve so jasno razvidni razlogi o odločilnih dejstvih in dokazni zaključki glede na glavne tožbene trditve. Zgolj dejstvo, da se sodišče ni izrecno opredeljevalo do posamičnih, pravno nepomembnih trditev, ne predstavlja bistvene kršitve določb 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

2.Neutemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi 125. člena ZPP, saj je iz vpogleda v spis razvidno, da je tožnica 1. 10. 2025 prejela prepis zvočnega posnetka dela glavne obravnave. Pravilna je ugotovitev sodišča iz sklepa z 9. 10. 2025 o ugovoru tožnice na prepis zvočnega posnetka dela glavne obravnave z dne 24. 9. 2025 z dne 6. 10. 2025, da ZPP ne določa vročanja CD posnetka ali kopije avdionosilca zvoka, na katerem se nahaja avdioposnetek dela glavne obravnave, zato mora tudi ta pritožbeni očitek ostati neutemeljen. Nenazadnje tožnica ni konkretizirano navajala, v čem naj bi bil prepis zvočnega posnetka dela glavne obravnave z dne 24. 9. 2025 nepravilen.

3.Tudi pritožbeno razlogovanje o nepravilnem zavrženju tožbe, da zdravljenje ni zaključeno, je zmotno. Sodišče je v 14. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da za odločanje v tem delu ni podane procesne predpostavke. V socialnem sporu sodišče odloča, kadar stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravni koristi, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Za odločanje o tožničini začasni nezmožnosti za delo od 1. 10. 2023 do konca glavne obravnave niti o dokončanosti zdravljenja ni podane procesne predpostavke, saj slednje, upoštevajoč 63. člen ZDSS-1 ni bilo predmet predsodnega postopka.

4.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo in sklep (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

5.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

128. 11. 2024 je bila tožnica s strani izvedenskega organa povabljena na osebni pregled in razgovor z razpoložljivo dokumentacijo, vendar se tožnica na vabilo ni odzvala, čeprav sta jo člana izvedenskega organa čakala eno uro (list. št. 61, 62 in 80).

2Pri večini poteka to popolnoma asimptomatsko in se dogodi že v času odraščanja, kjer je kost v obdobju najšibkejša. Do določene starosti, ljudje običajno nimajo velikih težav, saj mišice prevzemajo vlogo kosti, ko pa mišice oslabijo, se to lahko odrazi s spondilozo.

3Gre za 2 mm premika med enim in drugim vretencem.