Jedro

Ker tožena stranka ni ugotavljala, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči po 26. in 27. členu ZPND, je nepravilno uporabila materialno pravo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1871/2020 z dne 31. 7. 2020 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I N 959/2020 zaradi razveze zakonske zveze.

2. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v prvem odstavku določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

3. Tožena stranka je tožnico štela kot samsko osebo, saj se njen partner A.A.ne upošteva kot družinski član, ker je v postopku nasprotna stranka. Prav tako kot družinskih članov ni upoštevala hčerke in sina, ker sta oba redno zaposlena. Tožena stranka ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 1.137,94 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Višina dveh zneskov je namreč 804,36 EUR. Glede na to, da tožnica presega limit za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnice ter v presojo objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnica v tožbi navaja, da ji je bila pri toženi stranki že dodeljena brezplačna pravna pomoč za postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Navedeno odločbo prilaga k tožbi. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje je tožnica vložila tudi v postopku mediacije v nepravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze, v pravdnem postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev in v nepravdnem postopku zaradi razdelitve skupnega premoženja. Kot izhaja iz druge odločbe (Bpp 693/2020 z dne 3. 7. 2020), je bilo prošnji ugodeno na podlagi 26. člena ZPND brez presoje objektivnega in subjektivnega kriterija po ZBPP, saj je tožnica v varni hiši in je bila zanjo podana ocena ogroženosti pristojnega centra za socialno delo. Po prejemu te odločbe pa je bila tožnica v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani s strani nasprotnega udeleženca (njen mož A.A.) obveščena, da je zoper njo vložil predlog za razvezo zakonske zveze, ki se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani obravnava pod št. I N 959/2020 in pri istem sodišču tudi tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, ki se vodi pod št. II P 499/2020. Tožnica je po odvetnici preverjala, ali odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 639/2020, ki je bila dodeljena za ofenzivna pravna sredstva, pokriva tudi vlaganje defenzivnih pravnih sredstev v postopkih, ki jih je po izdaji odločbe Bpp 693/2020 sprožil mož tožnice. Pojasnjeno je bilo, da ta odločba pokriva le morebitno nasprotno tožbo, ne pa tudi odgovora na tožbo in odgovora na predlog ter da mora tožnica ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To je tudi storila in je svoji prošnji priložila tudi mnenje o ogroženosti za dodelitev brezplačne pravne pomoči Centra za socialno delo Ljubljana.

5. Pojasnjuje, da se po določbah 26. in 27. člena ZPND pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (subjektivni in objektivni pogoj), zaradi česar niso relevantne določbe tega zakona glede ugotavljanja premoženjskega stanja tožnice. Nepravdni postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani I N 959/2020 je namreč postopek po zakonu, ki ureja družinska razmerja in bi organ ob upoštevanju ocene ogroženosti moral ugoditi tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa tožena stranka ni ugotavljala pravno relevantnih dejstev in se ni opredelila do ocene ogroženosti tožnice, ki je v upravnem spisu. Zato je zmotno uporabila določbi 26. in 27. člena ZPND. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek, podrejeno pa naj ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožena stranka je svojo odločitev oprla le na določila ZBPP, ki v 13. členu res določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP) ter hkrati v nadaljevanju določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Vendar pa bi bilo treba v obravnavani zadevi upoštevati tudi določila specialnega zakona, to je ZPND, ki za določene vrste postopkov določa drugačne pogoje glede dodelitve brezplačne pravne pomoči. Iz njegovega 26. člena je namreč razvidno, da je do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena ogroženosti. Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo. Iz 27. člena pa izhaja, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno.

9. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnica prosila za brezplačno pravno pomoč za ugotovitev skupnega premoženja in za zastopanje za razvezo zakonske zveze, pri čemer je bila tožena stranka pri tej prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči že seznanjena s tem, da je tožničin naslov za vročanje Društvo SOS telefon. Prav tako je tožena stranka že pred vložitvijo te prošnje (z odločbo Bpp 693/2020 z dne 3. 7. 2020) prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodila v postopku mediacije v nepravdnem postopku za razvezo zakonske zveze, v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za razdelitev skupnega premoženja. Sklicevala se je ravno na 26. člen ZPND, saj je ugotovila, da gre za osebo, za katero je bila podana ocena ogroženosti in da gre za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Zato po presoji sodišča ni razloga za neuporabo določb ZPND tudi v obravnavani zadevi, saj gre za isti predmet postopka, le da je postopek zoper tožnico sprožil nasprotni udeleženec. Tožena stranka tako ni ugotavljala, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči po 26. in 27. členu ZPND, zaradi česar je nepravilno uporabila materialno pravo.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala ugotavljati, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči na podlagi določb 26. in 27. člena ZPND.

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega ostavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru namreč daje ZUS-1 izrecno pooblastilo sodišču, da lahko v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

12. Ker je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožnica pa je zahtevala povrnitev stroškov postopka, je sodišče presodilo, da mora tožena stranka tožnici skladno tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika je razvidno, da se tožniku priznajo stroški v znesku 285,00 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.