Jedro

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 26.292,50 EUR, kolikor je izračunalo, da je toženka ob upoštevanju deleža prispevka tožnika k nastanku škode in že plačanega zneska odškodnine v znesku 53.050,00 EUR še dolžna plačati tožniku. Pri tem ni upoštevalo ugovora toženke v odgovoru na tožbo, da naj se posamezni zneski že plačane odškodnine valorizirajo

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek „26.292,50 EUR“ nadomesti z zneskom „25.074,65 EUR“, v II. točki izreka se znesek „1.744,35 EUR“ nadomesti z zneskom „1.652,18 EUR“.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje povrniti stroške pritožbe v višini 150,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki (v nadaljevanju toženka) naložilo plačilo odškodnine v znesku 26.292,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) povrniti 1.744,35 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje toženka, in sicer glede preveč prisojenega zneska 1.217,85 EUR, kolikor bi znašala razlika med nevaloriziranimi in valoriziranimi zneski že plačane odškodnine. Uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in napačno uporabo materialnega prava. Toženka je tožniku pred pravdo izplačala nesporni del odškodnine v skupni višini 53.050,00 EUR. Sodišče pri odmeri odškodnine ni upoštevalo njenega ugovora glede valorizacije že plačanih zneskov odškodnine. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in ustrezno spremeni sodbo sodišča prve stopnje s stroškovnimi posledicami, podrejeno vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba toženke je utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 26.292,50 EUR, kolikor je izračunalo, da je toženka ob upoštevanju deleža prispevka tožnika k nastanku škode in že plačanega zneska odškodnine v znesku 53.050,00 EUR še dolžna plačati tožniku. Pri tem ni upoštevalo ugovora toženke v odgovoru na tožbo, da naj se posamezni zneski že plačane odškodnine valorizirajo in od prisojenega zneska odštejejo valorizirani zneski. Ob upoštevanju določbe 168. člena Obligacijskega zakonika se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, saj se na ta način zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, kot to pravilno opozarja toženka, valorizirati tudi njena delna plačila, saj se tako medsebojne pravice in obveznosti izenačijo.

7. Toženka je namreč dne 11. 6. 2014 plačala tožniku na račun nepremoženjske škode 15.050,00 EUR, dne 5. 1. 2015 znesek 10.000,00 EUR in dne 17. 8. 2016 še znesek 28.000,00 EUR, skupaj 53.050,00 EUR, čemur tožnik ni oporekal. Toženka je v pritožbi tudi pravilno izračunala, da znaša valorizirana vrednost zneska 15.050,00 EUR (od 11. 6. 2014 do 5. 3. 2019) 15.305,85 EUR, valorizirana vrednost zneska 10.000,00 EUR (od 5. 1. 2015 do 5. 3. 2019) 10.290,00 EUR in valorizirana vrednost zneska 28.000,00 (od 8. 11. 2016 do 5. 3. 2019) 28.672,00 EUR. Navedeno je sodišče druge stopnje preverilo tudi na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Skupaj tako znaša razlika med valoriziranimi in nevaloriziranimi zneski 1.217,85 EUR, kolikor je potrebno od prisojene odškodnine s strani sodišča prve stopnje še odšteti, tako da je toženka dolžna tožniku namesto 26.292,50 EUR plačati sedaj 25.074,65 EUR. V tem delu se zato sodba sodišča prve stopnje spremeni (5. alineja 358. člena ZPP)

8. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Po spremenjeni odločitvi je tožnik sedaj v pravdi uspel v deležu 36,34 % (25.074,65 EUR od zahtevanih 69.000,00 EUR). Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo pravdne stroške v višini 4.986,14 EUR, glede na njegov uspeh je upravičen do povrnitve stroškov v znesku 1.811,96 EUR. Toženki je sodišče prve stopnje priznalo stroške v višini 251,00 EUR, upoštevaje njen uspeh (63,66 %) je upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v znesku 159,78 EUR. Po pobotanju je tako toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 1.652,18 EUR, zaradi česar je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka.

9. V skladu z drugim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je tožnik dolžan toženki povrniti tudi potrebne stroške pritožbe, saj je z njo v celoti uspela. Sodišče druge stopnje je toženki priznalo sodno takso za pritožbo v znesku 150,00 EUR, ki jih mora v celoti toženki povrniti tožnik. Sodišče druge stopnje pa toženki ni priznalo priglašenih 20,00 EUR poštnih in administrativnih stroškov, saj jih ni izkazala.