Jedro

Navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe, kot tudi v pritožbi, so presplošne in sploh ne omogočajo preizkusa izpolnjenosti zakonskih pogojev. Navedbe, da bi na prostor, ki naj bi mu bi ga bila po predlogu nasprotna udeleženka dolžna prepustiti v uporabo, postavil stroje, ki sedaj že trinajst let propadajo na dežju, so tako skope, da so same po sebi nerazumljive.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, po katerem bi mu bila nasprotna udeleženka dolžna v 8 dneh dovoliti uporabo pokritega dvorišča na vzhodni strani parcele ... k. o. ... in predprostora med obema delavnicama na isti parceli, pod pretnjo sodnih penalov 100 EUR na dan. Svojo odločitev je obrazložilo z oceno, da sploh ni jasno, na kaj se predlagano zavarovanje nanaša, na katero terjatev, ob tem pa naj predlagatelj tudi ne bi izkazal, da mu preti nenadomestljiva škoda.

2. Predlagatelj se je zoper sklep pritožil, predlaga njegovo razveljavitev ter ponovno odločanje o predlogu. Navaja, da se mu kratijo ustavne pravice, ko se tako njemu kot njegovim naslednikom uničuje lastnina in podjetje, ko se mu ne dovoli uporabe navedenega prostora. Navaja, da bi tja postavil stroje, ki že trinajst let propadajo na dežju. Navaja, da je predlog vložil po 4. odst. 214. čl. ZPP na podlagi razveljavljene izročilne pogodbe ter družabniških pogodb. Meni, da je situacija Višjemu sodišču splošno znana, očita, da gre za pristransko sojenje s kršitvijo njegovih ustavnih pravic ter zlorabo njegove invalidnosti in socialne stiske.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in verjeten obstoj ene izmed predpostavk, navedenih v 2. odst. 272. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da bi moral predlagatelj zatrjevati in izkazati, kaj želi s predlagano odredbo zavarovati, katero svojo terjatev do tožnice oziroma katero razmerje želi urediti, ki je tako ogroženo, da bo brez izdaje prišlo do težko nadomestljive škode. Njegove navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe, kot tudi v pritožbi, so presplošne in sploh ne omogočajo preizkusa izpolnjenosti zakonskih pogojev. Navedbe, da bi na prostor, ki naj bi mu bi ga bila po predlogu nasprotna udeleženka dolžna prepustiti v uporabo, postavil stroje, ki sedaj že trinajst let propadajo na dežju, so tako skope, da so same po sebi nerazumljive. Tudi so preskope do nerazumljivosti trditve, da gre za splošno znana dejstva, da je predlog vložil po 4. odst. 214. čl. ZPP na podlagi razveljavljene izročilne pogodbe ter družabniških pogodb. Prvostopenjsko sodišče zato pravilno ni nudilo zahtevanega začasnega varstva na podlagi takih navedb. Posledično so očitki o pristranskem sojenju neutemeljeni, prav tako pa očitki o kratenju pritožnikovih ustavnih pravic.

5. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. ZIZ).