Up-481/02 - 6

21. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C. ter Č. Č., D. D. in E. E., ki jih zastopata starša F. in G. G., vsi iz Ž., ki jih zastopa H. H. H., na seji senata dne 1. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. in D. D. ter E. E. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 612/02 z dne 29. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je s sklepom št. U 493/02 z dne 17. 4. 2002 zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki so jo tožniki (v obravnavani ustavni pritožbi pritožniki) vložili skupaj s tožbo, s katero izpodbijajo sklep Ministrstva za notranje zadeve, s katerim je to zavrglo njihovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDRS), ker še ni pravnomočno odločeno o njihovi prejšnji prošnji za sprejem v državljanstvo na podlagi 10. člena ZDRS. V navedeni tožbi so tožniki zahtevali tudi izdajo akta o njihovem izbrisu iz registra stalnega prebivališča, ki je bilo opravljeno dne 26. 2. 1992. V zahtevi za izdajo začasne odredbe so zahtevali takojšnjo vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in izenačitev v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije. Zoper sklep Upravnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe so tožniki vložili pritožbo na Vrhovno sodišče. Slednje je s sklepom št. I Up 612/02 z dne 29. 5. 2002 njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopnega sodišča.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Vrhovno sodišče potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso navedli konkretnih škodljivih posledic ali grozečega nasilja, ki naj bi jim pretili in zaradi katerih bi bilo treba izdati začasno odredbo. Po določbi drugega odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) mora namreč tožeča stranka možen nastanek hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja, ki bi ga bilo potrebno odvrniti z izdajo začasne odredbe, verjetno izkazati že v svoji zahtevi.

Prav tako je potrdilo stališče prvostopnega sodišča, da z začasno odredbo ni mogoče podeliti pravic in dolžnosti, povezanih z državljanstvom, saj sprejem v državljanstvo ni pravica posameznika, temveč le njegova možnost, o kateri se odloča na podlagi prošnje v predpisanem postopku.

3.Pritožniki so v ustavni pritožbi navedli, da vlagajo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero se jim zavrača pravica do državljanstva. Vrhovno sodišče naj bi v postopku za pridobitev državljanstva slepo sledilo neustrezni zakonodaji, ki želi pritožnike naturalizirati retroaktivno. Pritožniki naj bi bili de facto državljani Slovenije že pred odcepitvijo. Imeli so stalno prebivališče v Sloveniji in če ne bi bili 26. 2. 1992 nezakonito izbrisani iz registra stalnih prebivalcev in državljanov Republike Slovenije, bi lahko v Sloveniji neprekinjeno prebivali. Z izpodbijanim sklepom naj bi Vrhovno sodišče kršilo 5., 8., 14., 18., 21., 23., 25., 32., 33., 43., 50., 51. in 54. člen Ustave.

B.

4.Ker vprašanje državljanstva ni predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča, razlogi in dejstva, ki so jih navajali pritožniki v utemeljitev ustavne pritožbe, pa se nanašajo na pridobitev državljanstva, je Ustavno sodišče zaradi nejasnosti vloge pritožnike pozvalo, naj jo dopolnijo. V dopolnitvi z dne 18. 9. 2002 so pritožniki navedli, da so vložili prošnjo za pridobitev državljanstva po 10. členu Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDRS). V to naj bi bili prisiljeni zaradi dejanja tožene stranke (Ministrstva za notranje zadeve), to je tajnega izbrisa državljanov neslovenske narodnosti, izvršenega 26. 2. 1992. Menijo, da so bili zaradi tega diskriminirani, saj niso tako kot slovenski prebivalci postali avtomatični državljani Republike Slovenije.

5.Ker je bila njihova vloga zavrnjena, so vložili novo prošnjo za državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS. Interes države za njihov sprejem v državljanstvo naj bi bil v popravi nezakonitega izbrisa in na tej podlagi nastalih posledic. Dodajajo, da naj bi Upravno sodišče želelo izbrisati sledove navedenih hudih kršitev človekovih pravic in kaznivega dejanja izbrisa s strani tožene stranke Ministrstva za notranje zadeve, zato je ločilo tožbeni zahtevek v dve tožbi, eno zoper odločbo tožene stranke o zavrnitvi državljanstva in drugo zoper dejanje Ministrstva za notranje zadeve. Menijo, da sta zadevi povezani in sodita v eno tožbo. Zato zahtevajo, naj se tožba obravnava kot celota in priglašajo odškodnino po 26. členu Ustave, saj naj bi bile v postopku tajnega izbrisa njihovega državljanstva oziroma njegove povrnitve kršene njihove temeljne človekove pravice. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj toženi stranki naloži izdajo pozitivne odločbe o sprejemu v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS.

6.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tako kršitev pa mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS).

Pritožniki izpodbijajo sklep Vrhovnega sodišča, katerega predmet je bila presoja odločitve nižjega sodišča o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato lahko Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le navedbe pritožnikov v zvezi z navedeno odločitvijo. Navedbe pritožnikov, s katerimi zatrjujejo nezakonitost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zato same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. Prav tako v obravnavanem postopku ni mogoče upoštevati obširnih navedb o kršitvah pravic glede pridobitve državljanstva, saj to ni predmet izpodbijanega sklepa. Pritožniki bodo lahko v primeru neuspeha in ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS zoper odločitev o pridobitvi državljanstva vložili samostojno ustavno pritožbo. Pritožniki sploh ne zatrjujejo kršitev v zvezi z izpodbijanim sklepom, temveč tudi v dopolnitvi ustavne pritožbe le ponavljajo, da bi jim Vrhovno sodišče moralo podeliti državljanstvo in odškodnino zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev.

Nasprotujejo tudi ločevanju tožbe na dva dela in odločanju v ločenih postopkih (postopek v zvezi z zavrnitvijo državljanstva in postopek v zvezi z nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva), vendar razen nestrinjanja z ločitvijo postopkov ne navedejo niti tega, katera človekova pravica naj bi jim bila s to konkretno odločitvijo sodišča kršena.

7.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot to zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan