Jedro

Ali je pripor neogibno potreben za zagotavljanje varnosti ljudi, je treba glede na okoliščine primera presojati z vidika delovanja hudodelske združbe, katere član naj bi bil obdolženec.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je zoper obdolženega A. A. odredila pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki traja od 23. 6. 2022 od 8.00 ure dalje. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper sklep je zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe, ter kršitve ustavnih pravic in kršitve določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) vložil obdolženčev zagovornik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za odreditev pripora zavrne ter pripor odpravi, oziroma, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot neutemeljen ocenjuje očitek, da ni dokazov, da bi obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na uradne zaznamke o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah o prijetju posameznih članov združbe skupaj z ilegalnimi prebežniki, poročil o opazovanju gibanja B. B., izsledkov pogovorov, analize komunikacij in transakcij denarja. Sodišče je povzelo vsebino do sedaj zbranih dokazov. Iz njih izhaja, da naj bi obdolženec po prijetju 18. 9. 2021, kot član hudodelske združbe še naprej opravljal določene naloge v smeri zagotovitve spravljanja tujcev, ki za vstop v Republiko Slovenijo niso izpolnjevali pogojev, naprej v Republiko Italijo. Njegova naloga naj bi bila opravljanje prevozov pa tudi pregled poti zaradi morebitnih policijskih kontrol. Okoliščina, da ni bilo ugotovljeno, katerih narodnosti so bili migranti, ki naj bi jih soobdolženi dne 31. 3. 2022 B. B. sprejel v avtomobil na območju Gorjancev, na utemeljenost suma ne vpliva. Migranti naj bi mejo namreč prečkali na območju, kjer ni mejnih prehodov. Preiskovalna sodnica je podrobno opisala obstoj združbe in vloge posameznih članov, med drugim intenzivno telefonsko komunikacijo med obdolžencem in B. B. Poleg tega naj bi soobdolženi D. D. po tem, ko je bil obdolženec prijet, opustil uporabo telefonske številke, prek katere je pred tem komuniciral z obdolžencem. Nadalje iz izsledkov pogovorov izhaja, da naj bi se obdolženec s B. B. dogovarjal za zagotovitev kombija. Dogovarjala sta se, da se dobita, in čeprav so bili pri obdolžencu med tem policisti, sta se res dobila, kar kaže na njegovo vztrajnost pri delovanju v združbi. Za to, da ga je peljal po skritih poteh, naj bi obdolženec od B. B. prejel 50,00 EUR. Iz izsledkov pogovorov za dan 31. 3. 2022 izhaja, da naj bi B. B. obdolženca prosil, da v večernih urah pregleda cesto Podnanos – Rebernice, kar naj bi obdolženec storil, kasneje pa opravljal nalogo predhodnice, drugič v istem dnevu. Izkazani so tudi telefonski kontakti obdolženca z ostalimi člani združbe, npr. 5. 4. 2022, istega dne naj bi se tudi srečal s B. B., C. C. in D. D. Vse to kaže na obdolženčevo intenzivno delovanje znotraj hudodelske združbe, katere član naj bi bil D. D. Sodišče je utemeljilo tudi obstoj pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Navedlo je tako objektivne (težo dejanja, sodelovanje v združbi, ki naj bi iz koristoljubnosti izvrševala kazniva dejanja) kot subjektivne okoliščine (vztrajnost, ko naj bi obdolženec z izvrševanjem nadaljeval tudi po prijetju skupaj s prebežnikoma). Razlogi so razumni in kažejo na visoko stopnjo realne in konkretne nevarnosti, da bo obdolženec na prostosti z izvrševanjem istovrstnih dejanj nadaljeval. Sodišče je obrazložilo tudi, zakaj je ukrep pripora sorazmeren, saj gre za kaznivo dejanje, ki predstavlja resno grožnjo javnemu redu in miru in se kaže v izkoriščanju ekonomsko ranljivih oseb na račun visokih zaslužkov organizatorjev prevozov. Presoja sodišča o neogibnosti pripora vsebuje tudi utemeljitev, zakaj milejši ukrep ne bi bil ustrezen. Vrhovna državna tožilka predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec dne 31. 3. 2022 izvršil očitano kaznivo dejanje, izpodbija z navedbami, da ni izkazan zakonski znak po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), Meni, da ni dokazov, da je šlo za tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop ali prebivanje v Republiki Sloveniji. Ni res, kar je navedla preiskovalna sodnica, da državljanstvo teh oseb za presojo ni relevantno. Če bi šlo za državljane katere od članic EU, ne bi šlo za kaznivo dejanje. Vsako prevažanje oseb po ozemlju Republike Slovenije še ni kaznivo dejanje, prav tako za vsako skupino oseb, ki jo opazijo občani ob meji, ne velja, da gre za migrante. Iz poročila o tajnem opazovanju kvečjemu izhaja, da je bilo v vozilu več neznanih potnikov, katerih točno številno ni znano, prav tako ne njihova identiteta in državljanstvo. Prevažanje oseb pa samo po sebi ni kaznivo. Italijanski varnostni organi so bili o prečkanju meje obveščeni, pa B. B. niso ustavili. Očitek, da je B. B. prevažal ilegalne migrante, je čista špekulacija, zato tudi ni podan utemeljen sum, da je obdolženec deloval kot njegova predhodnica.

6. Z navedbami, da ni dokazov, da je B. B., za katerega naj bi obdolženec opravljal nalogo predhodnice, dne 31. 3. 2022 prevažal ilegalne migrante, zagovornik zanemarja dejstvo, da je bil soobdolženi B. B. v bližini Vahte na makadamskem parkirišču opažen ob istem času, ko naj bi se tam nahajalo pet migrantov. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je prijavitelj policiji dne 31. 3. 2022 ob 11.51 javil, da iz smeri Jugorja proti Vahti, ki se nahaja v bližini hrvaške meje, hodi pet migrantov. Istega dne ob 11.58 naj bi B. B. ustavil na parkirišču blizu prelaza Vahte, kasneje pa zapeljal na dolenjsko avtocesto v smeri Ljubljane, kar vse izhaja iz poročila o tajnem opazovanju. Da naj ne bi šlo za običajen prevoz kaže tudi dejstvo, da je bilo vozilo vidno obteženo, na šipah so bila oblačila, da se ni videlo v notranjost. O naravi prevoza je sodišče razumno sklepalo tudi iz domnevne obdolženčeve vloge pri njem. B. B. naj bi kritičnega dne namreč od 13.31 ure dalje komuniciral z obdolžencem, pogovor je tekel o tem, da se dobita na dogovorjenem mestu. B. B. je bil nadalje opažen ob 14.34, ko je vozil na območju Nove Gorice. Pred njim je vse do italijanske meje vozil avtomobil Fiat Punto Grande, voznik v njem je bil prepoznan kot obdolženec, B. B. pa naj bi zapeljal v Republiko Italijo. O tem, da je šlo za opravljanje predhodnice, je sodišče sklepalo na podlagi dejstva, da je B. B. soobdolženi C. C. istega dne v popoldanskih urah povedal, da je dal obdolžencu 50,00 EUR, ker ga je peljal po skritih poteh. Že zunajobravnavni senat na enake pritožbene navedbe odgovoril, da iz povzetega sosledja dogodkov izhaja utemeljen sum, da je obdolženec dne 31. 3. 2022 v vlogi predhodnice vozil pred soobdolženim B. B., ki je v avtomobilu prevažal tujce, ki za vstop v Slovenijo niso imeli dovoljenja. Kolikor zagovornik v zahtevi zatrjuje, da utemeljen sum o tem ni izkazan, zgolj predstavlja svoje videnje dejanskega stanja in s tem uveljavlja razlog, ki s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljen.

7. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti zagovornik izpodbija z navedbo, da ga je sodišče utemeljilo s sklicevanjem na to, da naj bi obdolženec v vlogi predhodnice za B. B. dne 31. 3. 2022 deloval dvakrat, v opisu pa se mu za ta dan očita le eno dejanje. Z očitki ne more uspeti. Pri presoji subjektivnih okoliščin sta se nižji sodišči utemeljeno oprli na do sedaj zbrane dokaze, ki kažejo na obdolženčevo vpetost v delovanje hudodelske združbe. Pri tem sta o njegovi vztrajnosti sklepali na podlagi dejstva, da naj bi z delovanjem nadaljeval tudi po tem, ko je bil 18. 9. 2021 pri prevozu migrantov že prijet, dne 31. 3. 2022 pa naj bi vlogo predhodnice imel pri dveh ločenih prevozih čez ozemlje Slovenije v Italijo. Tudi pri tem zadnjem očitku sta nižji sodišči ostali v okviru obdolžencu očitanega delovanja znotraj hudodelske združbe, ki se obravnava v predmetnem kazenskem postopku in je na ravni utemeljenega suma izkazan z do sedaj zbranimi dokazi.

8. Neutemeljeni so tudi očitki, da pripor ni neogibno potreben ukrep, ker da je bil obdolženec v hudodelski združbi zgolj voznik ali pa je opravljal nalogo predhodnice. Ne očita se mu vodenje, organiziranje, novačenje tujcev ali voznikov ali sodelovanje pri komunikaciji med vodjo, organizatorjem, vozniki in tujci oziroma kakršnakoli oblika telefonskega organiziranja delovanja združbe, s čimer bi lahko nadaljeval tudi v hišnem priporu. Nalog, ki se mu očitajo, iz hišnega pripora ne bi mogel opravljati. Poleg tega je priprt tudi vodja združbe. Pri tem pa zagovornik spregleda dejstvo, da naj ga pri izvrševanju kaznivega dejanja ne bi ustavila niti bojazen pred kazenskim pregonom, saj je bil že 18. 9. 2021 ustavljen s strani policije, ko je v avtomobilu prevažal dva tujca, ki za vstop v Slovenijo nista imela dovoljenja. Zagovornik sicer meni, da ni izkazano, da bi bil pripor neogibno potreben za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. Obdolžencu se ne očita, da bi tujce prevažal v neživljenjskih ali za njih nevarnih razmerah. Kvečjemu se mu lahko očita, da je želel pomagati tujcem, ki iščejo boljše pogoje za življenje, pri tem pa ga ni vodila želja po visokih zaslužkih, saj naj bi za vodenje po skritih poteh prejel le 50,00 EUR. Drži, kar navaja zagovornik, da se obdolžencu sodelovanje pri prevozih, ki bi bili nevarni za zdravje udeležencev, ne očita. Iz do sedaj zbranih dokazov pa izhaja, da naj bi člani združbe tujce v avtomobilih prevažali tudi na način, ki bi lahko povzročil nevarnost za njihovo življenje ali zdravje. Soobdolženi B. B. je bil tako primeroma ustavljen 13. 2. 2022, ko naj bi v avtomobilu prevažal štiri tujce, od katerih naj bi se dva nahajala v prtljažniku. Podobno je bil B. B. ustavljen dne 9. 3. 20222, ko naj bi v vozilu prevažal tri tujce, enega v prtljažniku. Na tej podlagi je mogoče sklepati, da naj bi člani hudodelske združbe prevoze izvajali (tudi) na račun zagotavljanja varnosti tujcev. Okoliščine primera zato zahtevajo presojo glede vprašanja, ali je pripor neogibno potreben za zagotavljanje varnosti ljudi tudi z vidika delovanja hudodelske združbe, katere član naj bi bil tudi obdolženi A. A. Zgolj dejstvo, da se v tej fazi obdolžencu ne očita, da bi sam sodeloval pri takem prevozu ne narekuje drugačne odločitve, tj. odreditve hišnega pripora, za kar se sicer zavzema zagovornik. Glede na navedeno Vrhovno sodišče sprejema stališče nižjih sodišč, da je pripor neogibno potreben ukrep za zagotovitev zdravja oseb.

9. Nižji sodišči sta razumno utemeljili tudi sorazmernost odrejenega ukrepa, pri čemer zagovornik s sklicevanjem na težavno partnerkino nosečnost ne more uspeti. Vrhovno sodišče sprejema stališče zunajobravnavnega senata, ki je ocenil, da osebne okoliščine glede na težo in stopnjo izražene ponovitvene nevarnosti v predmetni zadevi niso relevantne.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornik, niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

11. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje.