Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po 3. točki 205. člena ZPP se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu z dnem izbrisa iz sodnega registra, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugotovi prekinitev postopka z dnem 29. 10. 2007. V preostalem se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
Okrajno sodišče v Novem mestu je v teku postopka ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka G. N. d.o.o. 29. 10. 2007 izbrisana iz sodnega registra. Ker je s tem prenehala obstajati, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) postopek z 29. 9. 2010 prekinilo.
Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo predlagatelja in uveljavljata bistveno kršitev določb postopka ter nepravilno uporabo materialnega prava ter predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču v nadaljnji postopek. V bistvenem navajata, da sklep posega v lastninsko pravico devetnajstih etažnih lastnikov in že tako zapleteno dejansko in pravno situacijo še dodatno procesno zapleta. Menita, da 205. člena ZPP ni mogoče razlagati na način, da je prekinitev postopka nujna, če pravna oseba preneha obstajati. Posebej to ne velja, ko gre za urejanje razmerij med etažnimi lastniki. Sodišče mora nadaljevati postopek s pravnimi nasledniki izbrisane družbe, to je z ustanoviteljem B. R.. Ne glede na to sodišče ne bi smelo postopka prekiniti med vsemi udeleženci, temveč največ in samo v razmerju do podjetja G. N. d.o.o. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.
Pritožba je delno utemeljena.
Po 3. točki 205. člena ZPP, ki se glede na določilo 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
Iz podatkov spisa izhaja, to pa ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bila nasprotna udeleženka G. N. d.o.o. 29. 10. 2007 izbrisana iz sodnega registra in je posledično s tem dnem prenehala obstajati. Glede na že citirano določilo 205. člena ZPP je s tem dnem, in ne šele z 29. 9. 2010, kot to zmotno ugotavlja sodišče v izpodbijanem sklepu, zato po samem zakonu prišlo do prekinitve postopka. Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu zmotno uporabilo 205. člen ZPP, je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje na podlagi 354. v zvezi z 3. točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP spremenilo tako, da je ugotovilo prekinitev postopka z dnem izbrisa iz sodnega registra, to je z dnem 29. 10. 2007. Na sicer pravilno odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka, ne morejo vplivati okoliščine, ki jih pritožnika izpostavljata v pritožbi (poseg v pravice ostalih solastnikov, nevarnost, da se zadeva pravno in procesno še bolj zaplete). Prav tako je zmotno stališče pritožnikov, da prekinitev postopka po 205. členu ZPP ni nujna posledica prenehanja pravne osebe, saj to določilo ne vsebuje izjem glede vrste postopka. Predlagatelja očitno spregledata, da nadaljevanje postopka s stranko, ki ne obstaja, ni mogoče, saj je sposobnost biti stranka procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas in je nanjo dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti.
Glede na pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na nadaljevanje tega postopka, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se po prvem odstavku 208. člena ZPP postopek, ki je bil prekinjen na podlagi 3. točke 205. člena ZPP nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravnemu nasledniku izbrisane družbe, to je edinemu ustanovitelju, že vročilo poziv, da postopek prevzame (poziv na list. št. 69), bo v nadaljevanju sodišče prve stopnje moralo izdati le še sklep o nadaljevanju postopka (le-ta se, upoštevajoč prvi odstavek 208. člena ZPP nadaljuje z dnem prejema poziva, to je z dnem 3. 11. 2010). Pri tem bodo roki, ki so za stranko, ki je prenehala obstajati, s prekinitvijo prenehali teči, zanjo pričeli teči znova z vročitvijo sklepa o nadaljevanju postopka.