Jedro

V 8. alineji prvega odstavka 13. člena ZUDVGA je določeno, da se za dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, šteje tudi izjava DARS, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom, in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno gradbeno dovoljenje št. ... z dne 3. 12. 2006 za gradnjo avtoceste A., spremenila in dopolnila tako, da je med drugim v točki II izreka citiranega dovoljenja dodala k tam navedenim zemljiščem v k.o. ... tudi parc. št. ..., last tožnika. V obrazložitvi odločbe je tožena stranka ugotovila, da sta bili investitorju DARS d.d. v postopku izdani dve delni gradbeni dovoljenji, obe v obsegu do tedaj predloženih dokazil o pravici graditi, in sicer delno gradbeno dovoljenje z dne 18. 8. 2006 in delno gradbeno dovoljenje z dne 3. 12. 2006. Pooblaščenec investitorja pa je dne 8. 11. 2006, 14. 2. 2008, 15. 4. 2008 in 2. 7. 2008 vlogo dopolnil z dokazili o pravici graditi za zemljišča, ki so navedena v točkah I in II izreka te odločbe in dne 10. 6. 2008 predlagal, da upravni organ na podlagi predloženih dokazil izda spremembo delnih gradbenih dovoljenj. Upravni organ je v postopku določil stranske udeležence v postopku, jih seznanil z nameravanim posegom ter se opredelil do pripomb, kot je navedeno v obrazložitvi delnih gradbenih dovoljenj z dne 18. 8. 2006 in z dne 3. 12. 2006, navedeni delni gradbeni dovoljenji sta bili vročeni vsem stranskim udeležencem v postopku. Nadalje je ugotovil tudi, da so izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1 kot izhaja iz obrazložitve delnih gradbenih dovoljenj z dne 18. 8. 2006 in 3. 12. 2006. Ugotovil je tudi, da pogoji, ki so navedeni v obeh delnih gradbenih dovoljenjih ter ostale določbe navedenih dovoljenj ostanejo nespremenjene. Delni gradbeni dovoljenji se spremenita samo v navedbi zemljišč, za katera je investitor naknadno priložil dokazila o pravici graditi skladno z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 35/95).

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo iz razloga, ker investitor ni predložil dokazil, da ima razpolagalno oz. lastninsko pravico na parceli št. ...

k.o. ..., v velikosti 120 m2, ki je predmet spremembe izpodbijanega delnega gradbenega dovoljenja. Tožnik je namreč zaradi grobih kršitev v postopku pridobivanja spornega zemljišča vložil dne 9. 2. 2007 tožbo pri Upravnem sodišču RS in predlagal, da se razveljavi odločba št. 352-92/2006-2 (7301), s katero je investitor predlagal zaznambo razlastitvenega postopka ter prepoved prometa in bistvenega spreminjanja nepremičnine v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Mariboru. Predlagal je odpravo izpodbijane odločbe in zahteval povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je investitor v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja upravnemu organu predložil dokazila o pravici graditi na zemljišču parc. št. ..., k.o. ... Pri tem se sklicuje na določbo 3. alineje 56. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. list RS, št. 110/02 s spremembami), v kateri je navedeno, da se za dokazilo o pravici graditi šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oz. izvajati dela na določeni nepremičnini. V konkretnem primeru gre za poseben zakon in sicer Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (ZUDVGA, Ur. list RS, št. 35/95), v katerem je v 13. členu med drugim določeno, da se kot dokaz o pravici graditi šteje tudi izjava DARS d.d., da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z zakonom in potrdilo upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve. Upravni organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe ugotovil, da je investitor DARS d.d. v konkretnem primeru za zemljišče parc. št. ..., k.o. ... izpolnil pogoje iz 13. člena ZUDVGA, saj je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi priložil izjavo o opravljenem postopku sporazumevanja z lastnikom nepremičnine št. ... z dne 4. 2. 2008 in odločbo o uvedbi postopka o razlastitvi št. ... z dne 30. 10. 2006, ki je skladno z Zakonom o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02) potrdilo upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve. V skladu z 8. členom ZUDVGA pa je investitor DARS d.d. zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi priložil tudi osnutek pogodbe, cenitev nepremičnine in pouk o pravicah stranki v postopku za določitev odškodnine in dokazom o vročitvi z dne 21. 1. 2006 ter preveritev cenitve s predlogom pogodbe in dokazilom o vročitvi z dne 23. 2. 2006 ter dodatnimi pozivi za sklenitev pogodbe z dokazilom o vročitvi z dne 19. 7. 2006. Tožena stranka je tudi ugotovila, da je odločba o uvedbi postopka razlastitve dokončna in izvršljiva, saj je bila pritožba tožnika zoper navedeno odločbo zavrnjena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne 21. 12. 2006. DARS d.d., ki ima v tem upravnem sporu kot investitor položaj prizadete osebe, v odgovoru na tožbo navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi listin, ki v skladu z določbami ZGO-1 izkazujejo pravico graditi, zato predlaga da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tožbene trditve tožnika, da investitor ni predložil dokazila, da ima razpolagalno pravico na njegovi parceli pa so neutemeljene. Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (ZUDVGA, Ur. list RS, št. 35/95) v 1. členu določa, da se za potrebe graditve avtocest v Republiki Sloveniji postopki za pridobitev nepremičnin in pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor in gradnjo vodijo po predpisih s področja razlastitve, urejanja prostora in naselij, graditve objektov, varstva okolja ter drugih predpisih, kolikor ta zakon ne določa drugače. ZUDVGA v poglavju III od 8. do 13. člena posebej ureja postopek pridobivanja nepremičnin, ki so potrebne za graditev avtoceste. V 8. alineji prvega odstavka 13. člena ZUDVGA je izrecno določeno, da se za dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, šteje tudi izjava DARS, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe, je za navedeno zemljišče investitor predložil izjavo o izvedenem postopku sporazumevanja in dokazilo o tem, da se je za predmetno nepremičnino uvedel razlastitveni postopek ter listine, iz katerih je razviden postopek sporazumevanja glede odkupa sporne nepremičnine. Tožnik pa v tožbi ne navaja ničesar, kar bi kazalo na to, da vsebina navedenih listin ni resnična. Okoliščina, ki jo navaja v tožbi, da je v zvezi z razlastitvenim postopkom vložil tožbo pri Upravnem sodišču RS, pa na samo odločitev ne more imeti vpliva. Glede na opisano posebno ureditev za gradnjo avtocestnega omrežja namreč ni nujno, da bi pred izdajo dovoljenja bil razlastitveni postopek končan, zadošča le, da je bil uveden. Enako pravno stališče je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije že v sodbah št. I Up 487/99 z dne 2. 12. 1999, I Up 711/2002 z dne 1. 6. 2005, I Up 229/2004 z dne 11. 10. 2006. Tudi Ustavno sodišče je v svojem sklepu št. Up-363/02 z dne 13. 3. 2003 v podobnem primeru sprejelo stališče, da je moral postopek sporazumevanja o odkupu nepremičnin teči po ZUDVGA, ker je bil lokacijski načrt za avtocesto izveden po uveljavitvi tega zakona, zato uporaba 15. člena tega zakona ni prišla v poštev. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. ... z dne 11. 11. 2008 tožbo tožnika, s katero je izpodbijal odločbo Upravne enote Maribor št. ... z dne 30. 10. 2006 v zvezi z uvedbo razlastitvenega postopka za sporno nepremičnino, kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je zato po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.