Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnica uveljavlja izbrisno tožbo s predhodnim zahtevkom na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 28. 10. 2019, ki sta jo v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom A., d. o. o., sklenila v njegovem imenu stečajni upravitelj in toženka kot predkupna upravičenka, v čigar korist je bila v stečajnem postopku ustanovljena pogodbena predkupna pravica na nepremičninah, ki so predmet spora. Tožnica je v postopku prodaje nepremičnin nastopala kot udeleženec, ki je zainteresiran za nakup nepremičnin v postopku tretje prodaje (z zbiranjem nezavezujočih ponudb) nepremičnin (petnajst nepremičnin, med pravdo so se posamezne razdelile in nastale nove, tako da je teh sedaj dvaindvajset), ki predstavljajo zaključen skladiščno poslovni kompleks na naslovu ... V postopku prodaje je tožnica podala najboljšo ponudbo, a je toženka uresničila predkupno pravico in kupila nepremičnine po najvišji ponujeni ceni. Toženka je v stečajnem postopku vsled sklenjene prodajne pogodbe v okviru stečajnega postopka s sklepom o izročitvi nepremičnin z dne 16. 12. 2019 pridobila lastninsko pravico na vseh nepremičninah, kar predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice. Sporno je, ali je tek razlastitvenega postopka glede prvotno treh parcel (sedaj desetih) ovira za prodajo (kompleksa oz. vseh dvaindvajset) nepremičnin v stečajnem postopku.
2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: - da se ugotovi, da je nična prodajna pogodba z dne 28. 10. 2019, sklenjena med A., d. o. o. - v stečaju, in toženko, ki se nanaša na dvaindvajset nepremičnin (ki so podrobneje opredeljene v I. točki izreka); - da je neveljavna vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 28. 10. 2019 in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 6449/2014 o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 16. 12. 2019 v korist toženke pri omenjenih nepremičninah ter da se izbriše vknjižba lastninske pravice v korist toženke pri teh nepremičninah in vpiše nazaj lastninska pravica v korist A., d. o. o. - v stečaju, kot pozneje najdeno premoženje (II. točka izreka); - da je neveljaven izbris zaznambe razlastitvenega postopka v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana na podlagi sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka z dne 28. 1. 2019, ki je bil opravljen na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 6449/2014 o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 16. 12. 2019 pri desetih nepremičninah (ki so podrobneje opredeljene v III. točki izreka), ter znova vpiše zaznamba razlastitvenega postopka v korist razlastitvene upravičenke pri teh nepremičninah (III. točka izreka); - da je neveljavnih pet zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z različnimi učinki pri določenih nepremičninah (podrobneje opredeljeno v IV., VI., VII., VIII. in IX. točkah izreka); - da sta neveljavni vknjižbi maksimalne hipoteke v višini 3.000.000 EUR v korist družbe B., d. o. o., z veljavnostjo do odpoklica, z učinkoma od 18. 3. 2020 in od 26. 4. 2021, pri vseh dvaindvajsetih nepremičninah in se izbriše vknjižba te maksimalne hipoteke pri teh nepremičninah (kot je podrobneje opredeljeno v V. in X. točkah izreka). Odločilo je še o stroških postopka (XI. točka izreka).
3.Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
4.Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da posli, katerih predmet je nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnim pravilom iz četrtega odstavka 200. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) oziroma četrtega odstavka 210. člena ZUreP-3, kljub pravilom 35. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter 37. člena OZ niso nični, če so sklenjeni pri prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika v stečajnem postopku; in (2) ali je sodišče druge stopnje pravilno štelo, da dokazni predlog za zaslišanje priče Darje Kralj ni dovolj substanciran, čeprav navaja vsebino pogovora, o katerem naj bi priča izpovedala, ter da je nebistven, čeprav zadeva ključno pravnorelevantno okoliščino, ki je neposredno povezana s pravovarstvenim zahtevkom, in da zato ni bila prekršena določba 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
5.Predlog ni utemeljen.
6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 200 Zakon o urejanju prostora (2021) - ZUreP-3 - člen 210
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.