Jedro

Organ prve stopnje se do zavezujoče razvrstitve Evropske komisije ni opredelil, zato sodišče ne more kot nespornega sprejeti zaključka organa prve stopnje, da se sporna matična plošča (tiskano vezje) uvršča kot televizijski sprejemnik pod tarifno številko 8528 KN in ne kot del, ki je izključno ali pretežno namenjen za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528, ki se ga uvrsti pod tarifno številko 8529 KN. Posledično sodišče ne more preizkusiti zaključka organa prve stopnje, ki je štel, da obravnavana matična plošča (tiskano vezje) predstavlja barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4242-1121/2015-30 z dne 30. 10. 2015 se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 347,00 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju organ prve stopnje) je blago s trgovskim nazivom „Main board“, 8.110 kosov, sproščeno v prost promet po 04. postavki carinske deklaracije MRN 10SI00603640741799 z dne 13. 9. 2010 Izpostava Koper (SI6036), v vrednosti 244.339,83 USD, dokončno uvrstila v tarifno oznako 8528 72 99 kombinirane nomenklature in TARIC kodo 00 s predpisano 14,00 % carinsko stopnjo (1. točka izreka). Deklarantu, družbi A. d.o.o. (tožniku) je za navedeno blago, ki je bilo sproščeno v prost promet, določila skupni znesek dajatev v višini 20.924,36 EUR (2. točka izreka). V točki 3 izreka je ugotovila, da stroški postopka niso priglašeni in v 4. točki izreka odločila, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik, kot posredni zastopnik prejemnika, družbe B.s.r.o. iz Bratislave, Slovaška, vložil carinsko deklaracijo za postopek sprostitve blaga v prost promet in vnos v domačo porabo za blago, ki je oproščeno davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) v okviru davčne dobave v drugo državo članico. Carinski urad Koper, Izpostava Koper, v postopku sprostitve blaga v prost promet po deklaraciji MRN 10SI00603640741799 pri pregledu blaga ni mogel ugotoviti dejanskega stanja blaga, zato je v smislu določil 40. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljevanju ZICPES) in 68. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992, v nadaljevanju CZS) za blago iz 04. postavke obravnavane carinske deklaracije odvzel vzorce za izdajo strokovnega mnenja. Uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife in TARIC kodo je v letu 2010 predpisovala Uredba Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 o spremembi priloge I k Uredbi Sveta št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Uradni list EU št. L 287 z dne 31. 10. 2009).

3. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovnem postopku, v katerem je organ prve stopnje ugotavljal ali se glavna plošča televizijskega sprejemnika uvršča kot televizijski sprejemnik pod tarifno oznako 8528, kot je bilo ugotovljeno v strokovnem mnenju o uvrstitvi blaga, ali kot del televizijskega sprejemnika pod tarifno oznako 8529, kot trdi tožnik. Iz strokovnega mnenja, ki ga je pridobil organ prve stopnje izhaja, da je sporno blago glavna plošča televizijskega sprejemnika. To je tiskano vezje, opremljeno s pasivnimi, aktivnimi elementi, integriranimi vezji ter spojniki. Naprava je opremljena z video tunerjem za sprejem digitalnega televizijskega signala. Za povezavo z okoljem ima naslednje spojnike: RF antenski, koaksialni avdio izhod, 2 X SCAT, za identifikacijsko kartico, štiri avdio izhode, štiri za koaksialni in komponentni priklop, S-video in PC avdio, VGA vhod, 2 x HDMI in USB. Za notranje povezovanje je na tiskanem vezju 10 spojnikov za povezave z napajalnikom, komandnimi tipkami, signalnimi LED diodami, elektroniko povezovalnika in ostalo periferijo. Organ prve stopnje je tako ugotovil, da je sporno blago glavna plošča televizijskega sprejemnika, ki je nedokončan izdelek z vsemi bistvenimi lastnostmi končnega izdelka (splošno pravilo 2 (a)), torej barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9 (razmerje med širino in višino zaslona 1,8), ki se na podlagi tehničnih podatkov uvrsti v tarifno oznako 8528 72 99 kombinirane nomenklature in TARIC kodo 00. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ prve stopnje zavezujoče tarifne informacije SK 30574/07/5219/310 z dne 16. 7. 2007 (ki se sicer nanaša na drug primer družbe B. s.r.o.) pri odločanju ni upošteval, saj je v navedeni zavezujoči tarifni informaciji posebej navedeno, da glavna plošča ne vsebuje tunerja. Modul takšne matične plošče se tako uvršča kot del televizijskega sprejemnika pod tarifno številko 8529. Bistveno v konkretnem primeru pa je, da sklop tiskanega vezja vsebuje tuner, kar je bistvena lastnost modula, da se ga lahko imenuje sprejemnik televizijskega signala, zato se ga uvršča v tarifno številko 8528. Organ prve stopnje se tako ne strinja s tožnikom, da bi moral upoštevati tarifno oznako, kot je prijavljena v carinski deklaraciji, ter da modul matične plošče ne vsebuje vseh potrebnih komponent, ki bi omogočale sprejem in obdelavo televizijskega signala.

4. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnil in pritrdil odločitvi organa prve stopnje, ter dodal, da je organ prve stopnje v ponovnem postopku upošteval napotila pritožbenega organa in navedel ugotovitve, na podlagi katerih je mogoče sporno blago uvrstiti naprej do nivoja tarifne oznake 8528 72 99 kombinirane nomenklature. Pritožbeni organ tudi ni sledil tožnikovemu naziranju, da bi bilo treba postopek ustaviti. V zvezi s tem navaja, da se po poteku treh let od datuma, ko je carinski dolg nastal, dolžniku ne pošlje obvestila. Ta rok se odloži z dnem, ko je vložena pritožba za toliko časa, kolikor traja pritožbeni postopek. Dokler traja pritožbeni postopek, triletni rok ne teče. Šele, ko je o pravnem sredstvu odločeno, ta rok teče naprej. To pomeni, da od vložitve pritožbe do vročitve odločbe organa druge stopnje triletni rok ne teče oziroma se triletni rok za sporočitev carinskega dolga podaljša za toliko časa, kolikor traja odločanje o pritožbi. V konkretnem primeru je od triletnega roka za sporočitev dolga iz tretjega odstavka 221. člena CZS poteklo 1 leto, 11 mesecev in 11 dni. Prav tako je pritožbeni organ kot neutemeljen zavrnil tožnikov ugovor o neenakopravnem oziroma diskriminatornem obravnavanju ter ugovor, da je organ prve stopnje spregledal trenutno veljavno ureditev. V zvezi s tem ugovorom pritožbeni organ navaja, da je treba za tarifno razvrščanje spornega blaga uporabiti predpise, ki so bili veljavni na dan 13. 9. 2010, ko je bila sprejeta carinska deklaracija in ne trenutno veljavno ureditev, zato ni mogoče govoriti o neenakopravnem obravnavanju.

5. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Meni, da je v konkretnem primeru bistveno, da je tožnik sporno blago prijavil pod tarifno oznako 8529. Štirimestne tarifne oznake, torej oznake 8528 in 8529, niso stvar notranjega pravnega reda države članice EU niti EU kot takšne. Gre za oznake, ki so dogovorjene na mednarodnem nivoju, država članica EU oziroma EU pa je na te oznake vezana. Tožnik meni, da je to bistveno, saj je bila zakonodaja leta 2010 enaka kot danes. Organ prve stopnje povsem spregleda trenutno veljavno ureditev, ki dokazuje pravilnost uvrstitve, ki jo je izvedel tožnik. Prav tako ne more nihče enostransko posegati v te oznake. Razčlenitev tarifnih oznak na dodatna mesta ne pomeni, da se v zvezi s tem blagom karkoli spremeni. Tožnik meni, da gre za pomembno okoliščino, do katere bi se organ prve stopnje moral izreči. Prav tako se organ prve stopnje in organ druge stopnje nista opredelila do zavezujoče razvrstitve Evropske komisije v primerih, na katere se je, zaradi podobnosti v postopku skliceval tožnik. Gre za naslednje primere: BTI Details SK29830/12/5219/49-1, BTI Details DE19441/11-1, BTI Details RO2015/001993 in BTI Details PLPL-WIT-2011-01154. Pri tem tožnik dodaja, da le-te razvrstitve niso v slovenskem jeziku, kar pa ne more biti v breme tožniku. Po mnenju tožnika je utemeljitev organa prve stopnje presplošno obrazložena in nelogična. Strokovno mnenje, ki je edina uradna listina, izdana s strani carinskega organa in ni zavezujoča, ne utemeljuje drugače uvrstitve, kot je izdano mnenje slovaških carinskih organov, sicer v drugem primeru, vendar za enako matično ploščo. Nadalje so navedbe organa prve stopnje v izpodbijani odločbi protislovne oziroma v nasprotju s samim seboj. Po eni strani organ prve stopnje navaja, da gre za tuner, po drugi strani pa navaja, da naj bi šlo za televizor, in sicer kar za točno določen tip televizorja – LCD televizor. Tožnik poudarja, da sporno blago slike ne omogoča, zato ne gre za televizor. Če tuner ni televizor in ne proizvaja slike, potem tuner po mnenju tožnika ne more biti televizija. Prav tako je treba tunerju še marsikaj dodati, da se pride do slike. V tem primeru gre za komponento, ki lahko služi temu, da se s pomočjo drugih bistvenih elementov sestavi televizija. Dodaja, da v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, kako se lahko določeno vezje šteje za barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9. Sporno blago namreč nima zaslona, zato je navajanje organa prve stopnje o razmerju stranic neutemeljeno oziroma o tem razmerju ni mogoče govoriti. Tožnik ponovno opozarja, da gre v konkretnem primeru za odločanje o carinski deklaraciji iz leta 2010 in dolgo trajanje postopkov postavlja stranke v položaj pravne negotovosti. Ker organ prve stopnje ni upošteval razlag Evropske komisije, niti se do njih ni opredelil, tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih iz obeh odločb ter sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba je utemeljena.

8. V konkretnem primeru je med strankama sporno ali je organ prve stopnje pravilno odločil, da se matična plošča (tiskano vezje) televizijskega sprejemnika, ki je nedokončan izdelek z vsemi bistvenimi lastnostmi končnega izdelka, šteje kot barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9 in uvršča pod tarifno oznako kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) 8528 ali se šteje kot del televizijskega sprejemnika pod tarifno oznako KN 8529, kot trdi tožnik.

9. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, izhaja, da je tožnik kot posredni zastopnik prejemnika družbe B. s.r.o. iz Bratislave, vložil carinsko deklaracijo MRN 10SI00603640741799 za postopek sprostitve blaga v prost promet in vnos v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico. Ker carinski organ v postopku ni mogel ugotoviti dejanskega stanja blaga, je odvzel vzorce za izdajo strokovnega mnenja. Tožnik je sporno blago v carinski deklaraciji deklariral z opisom v polju 31 kot dele, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528 KN, deli za sestavljanje televizorjev, elektronski sklopi: Main Board, 8110 kosov v neto masi 2.328,570 kg in carinski vrednosti 189.704,84 EUR ter prvotno uvrščeno pod tarifno oznako 8529 90 65 KN in TARIC kodo 90, s predpisano 3,0% carinsko stopnjo. Od carinske osnove 189.704,84 EUR je bil obračunan znesek 5.691,15 EUR iz naslova carine po 3,0 % carinski stopnji. DDV pa v skladu 4. točko 50. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), ni bil obračunan.

10. V postopku je organ prve stopnje pridobil strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da je sporno blago glavna plošča (matična plošča) televizijskega sprejemnika. To je tiskano vezje, opremljeno s pasivnimi, aktivnimi elementi, integriranimi vezji ter spojniki. Naprava je opremljena z video tunerjem za sprejem digitalnega televizijskega signala. Za povezavo z okoljem ima naslednje spojnike: RF antenski, koaksialni avdio izhod, 2 X SCAT, za identifikacijsko kartico, štiri avdio izhode, štiri za koaksialni in komponentni priklop, S-video in PC avdio, VGA vhod, 2 x HDMI in USB. Za notranje povezovanje je na tiskanem vezju 10 spojnikov za povezave z napajalnikom, komandnimi tipkami, signalnimi LED diodami, elektroniko povezovalnika in ostalo periferijo.

11. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik že v postopku pred organom prve stopnje in v pritožbi navajal, da iz zavezujočih tarifnih informacij in zavezujočih razvrstitev Evropske komisije, ki se sicer nanašajo na druge primere, izhaja, da se matična plošča (tiskano vezje) uvršča v tarifno številko 8529 KN in to ne glede na to ali matična plošča ima tuner ali pa ga nima. Do teh tožnikovih ugovorov se organ prve stopnje niti pritožbeni organ nista opredelila, po presoji sodišča pa bi tožnikovi ugovori lahko vplivali na pravilno in zakonito odločitev. Po presoji sodišča se organ prve stopnje niti pritožbeni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe nista razumljivo utemeljila do navedb tožnika, niti do priložene zavezujoče carinske deklaracije in priloženih zavezujočih razvrstitev Evropske komisije, tako se izpodbijana odločba v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Organ prve stopnje namreč v obrazložitvi zgolj pavšalno zavrne zakaj zavezujoče tarifne informacije SK 30574/07/5219/310 z dne 16. 7. 2007 (ki se sicer nanaša na drug primer družbe B. s.r.o.) ni upošteval. Do zavezujočih razvrstitev Evropske komisije, katerih predmet je matična plošča (tiskano vezje) sicer v drugih primerih, pa se organ prve stopnje niti pritožbeni organ sploh nista opredelila. Če je organ prve stopnje menil, da zavezujoče razvrstitve Evropske komisije v konkretnem primeru sploh niso relevantne, bi to v izpodbijani odločbi moral argumentirano obrazložiti, oziroma bi moral zahtevati njihov prevod v slovenski jezik, če bi ugotovil, da bi morebiti lahko vplivale na odločitev v predmetni zadevi. Ker se organ prve stopnje do tega sploh ni opredelil, sodišče ne more kot nespornega sprejeti zaključka organa prve stopnje, da se sporna matična plošča (tiskano vezje) uvršča kot televizijski sprejemnik pod tarifno številko 8528 KN in ne kot del, ki je izključno ali pretežno namenjen za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528, ki se ga uvrsti pod tarifno številko 8529 KN. Posledično sodišče ne more preizkusiti zaključka organa prve stopnje, ki je štel, da obravnavana matična plošča (tiskano vezje) predstavlja barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9. 12. Televizijski sprejemnik kot tak je „celota“, ker je končni izdelek, ki je iz tehničnega vidika neposredno uporaben, matična plošča (tiskano vezje) pa je za delovanje televizijskega sprejemnika nujno potrebna. Po eni strani je matična plošča (tiskano vezje) nujna, saj ima neposredno vlogo pri uporabi televizijskega sprejemnika, nepojasnjeno pa tako ostaja ali lahko zgolj matično ploščo (tiskano vezje) štejemo za televizijski sprejemnik, ki predstavlja barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9. Po presoji sodišča so zato utemeljeni tožnikovi ugovori, da se organ prve stopnje in organ druge stopnje v postopku nista argumentirano opredelila do tožnikovih ugovorov, da tiskano vezje predstavlja del televizijskega sprejemnika, in to ne glede na to ali vsebuje tuner ali ne (kar tožnik dokazuje tudi s sklicevanjem na določene – sicer druge primere) in kar naj bil bilo po tožnikovem mnenju razlog za uvrstitev predmetnega blaga za uvrstitev pod tarifno številko 8529 KN.

13. Tožnikovemu ugovoru, da je organ prve stopnje pri odločanju spregledal trenutno veljavno ureditev, ki dokazuje pravilnost uvrstitve, ki jo je izvedel tožnik, sodišče ne more slediti in dodaja, da se strinja s toženo stranko, da je v konkretnem primeru treba za tarifno razvrščanje spornega blaga uporabiti predpise, ki so bili veljavni na dan 13. 9. 2010, ko je bila sprejeta carinska deklaracija, zato je v tem delu tožnikov ugovor neutemeljen. Prav tako se sodišče strinja z navedbami pritožbenega organa, da niso podani pogoji za ustavitev postopka, zaradi česar navedene tožnikove ugovore zavrača. 14. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da obrazložitvi tako prvostopenjske kot tudi drugostopenjske odločbe ne sledita zahtevam prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da odločitve tožene stranke zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti in je to bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), dejansko stanje v zadevi pa tudi ni v celoti raziskano. Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Prvostopenjski organ se bo v ponovljenem postopku moral opredeliti do tožnikovega ugovora in priloženih listin ter nato v zadevi ponovno odločiti.

15. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za DDV, skupaj torej 347,70 EUR.