Jedro

Domneva umika vloge po petem odstavku 29.b člena ZIZ nastopi le pri vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe, ne pa tudi predloga za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice z dne 7. 3. 2022 za odlog izvršbe štelo za umaknjen.

2. Sklep izpodbija dolžnica in poudarja, da je sodišču že pojasnila, zakaj ne more plačati takse in dolga v enkratnem znesku. Navedla je vse težave in prosi sodišče za pomoč, da ji omogoči obročno plačilo dolga.

3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja dolžnica.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

5. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje vlogo dolžnice z dne 7. 3. 2022 po vsebini štelo kot predlog za odlog izvršbe in predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma podrejeno predlog za obročno plačilo sodne takse. S sklepom z dne 9. 6. 2022 je sodišče prve stopnje dolžničin predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, hkrati pa je predlogu za obročno plačilo sodne takse za predlog za odlog izvršbe ugodilo tako, da je dolžnici omogočilo plačilo sodne takse v skupnem znesku 30,00 EUR v dveh obrokih, pri čemer je prvi obrok v znesku 15,00 EUR zapadel v plačilo devetega dne od vročitve sklepa oziroma plačilnega naloga (izdanega istega dne 9. 6. 2022), drugi obrok v znesku 15,00 EUR pa je zapadel v plačilo v treh mesecih od prejema sklepa oziroma plačilnega naloga z dne 9. 6. 2022. Istega dne 9. 6. 2022 je sodišče prve stopnje dolžnici vročilo tudi plačilni nalog, v katerem je bila dolžnica opozorjena, da v kolikor bo zamudila s plačilom posameznega obroka, bodo z dnem zamude zapadli v plačilo vsi še neplačani obroki po petem odstavku 13. člena ZST-1. V tem primeru bo sodišče potrdilo izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15-ih dni poslalo organu, pristojnemu za izterjavo sodnih taks, da izterja neplačano takso (35. člen ZST-1).

6. Po izdaji sklepa in plačilnega naloga z dne 9. 6. 2022 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnica dne 5. 7. 2022 plačala prvi obrok v znesku 15,00 EUR, medtem pa drugi obrok ni bil plačan niti po dodatnem pozivu z dne 15. 9. 2022, kar je bila podlaga za odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

7. Sodišče je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na smiselno uporabo petega odstavka 29.b člena ZIZ v zvezi z 8. členom ZST-1. ZST-1 v 8. členu določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko, če to določa ustrezen procesni zakon. ZIZ pa v 29.b členu v prvem odstavku predpisuje, da mora biti plačana sodna taksa ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe. To pomeni, da ustrezen procesni zakon, torej ZIZ v 29.b členu ne določa, da mora biti sodna taksa kot procesna predpostavka plačana tudi ob vložitvi predloga za odlog izvršbe in je že iz tega razloga napačna odločitev sodišča prve stopnje, ko je svojo odločitev oprlo na peti odstavek 29.b člena ZIZ, kateri določa, da če sodna taksa ni plačana v roku in v skladu s plačilnim nalogom in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je vloga umaknjena.

8. ZST-1 v petem odstavku 13. člena predpisuje, da mora stranka, ki ji je bilo odobreno obročno plačilo takse in zamudi s plačilom posameznega obroka, biti opozorjena, da z dnem zamude zapadejo v plačilo še vsi neplačani obroki, kar je sodišče prve stopnje tudi navedlo v plačilnem nalogu z dne 9. 6. 2022. Vendar pa to ne pomeni, da kadar stranka posameznega obroka plačila sodne takse ne izvede pravilno in pravočasno, da vedno nastopi domneva umika vloge po petem odstavku 29.b člena ZIZ. Povedano drugače: domneva umika vloge po petem odstavku 29b. člena ZIZ nastopi le pri vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe. Ob nasprotnem razlogovanju bi namreč v konkretnem primeru dolžnica morala plačati za predlog za odlog dvojno takso, in sicer: (1) v skladu s četrtim odstavka 34. člena ZST-1, ki določa, da če se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu zakona določena za umik vloge, če pa ta taksa ni določena, pa se plača tretjina takse za postopek o vlogi in (2) ob plačilu sodne takse za neplačani obrok (konkretno za drugi obrok v višini 15,00 EUR) po določbi prvega odstavka 35. člena ZST-1, ki določa, da če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu, sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje organu, pristojnemu za opravljanje nalog davčne izvršbe, denarnih terjatev države iz naslova sodnih taks.

9. Ker v konkretnem primeru za predlog za odlog izvršbe plačilo sodne takse v skladu z 8. členom ZST-1 in prvim odstavkom 29.b člena ZIZ ni predpisano kot procesna predpostavka, sodišče svoje odločitve ne sme opreti na domnevo umika vloge iz petega odstavka 29.b člena ZIZ, temveč mora postopati po prvem odstavku 35. člena ZST-1 in potrditi izvršljivost plačilnega naloga z dne 9. 6. 2022 ter ga poslati organu, ki je pristojno za opravljanje nalog davčne izvršbe.

10. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje po tretji točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. V ponovnem postopku bo sodišče moralo vsebinsko odločiti o predlogu za odlog izvršbe, hkrati pa postopati po določbi prvega odstavka 45. člena ZST-1.