Videonadzor vhoda v poslovni prostor, s kamero, ki prenaša živo sliko in ne snema

Datum

19.02.2025

Številka

07121-1/2025/94

Kategorije

Moderne tehnologije, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 24.1.2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora vhoda v poslovne prostore. Zanima vas ali je potrebno obvestilo o tovrstnem videonadzoru, s kamero, ki ne snema, kakšno mora to obvestilo biti, kakšne so obveznosti upravljalca v zvezi z dokumentacijo o videonadzoru in kakšne so zahteve zakonodaje glede ureditve videonadzora.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Za videonadzor v najširšem smislu se šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti. Prav tako se za videonadzor štejejo tudi rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

2. Za izvajanje videonadzora mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko izvaja skladno s 77. členom ZVOP-2, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izvajanje videonadzora, ki jih določa ZVOP-2, mora upravljavec presoditi sam.

3. Posameznike je potrebno obvestiti o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. 76. člen ZVOP-2 v 3., 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila, ki mora vsebovati najmanj pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor, ter spletni naslov, kjer so dostopne vse ostale informacije.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašimi vprašanji.

Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora je vedno na upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru torej na vaši družbi), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretnih rešitev, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

Iz vašega zaprosila za mnenje izhaja, da naj bi kamere zajemale območje vhoda v poslovne prostore z namenom identifikacije posameznikov, ki v njih vstopajo. Skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Za videonadzor v najširšem smislu se šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76 - 80), ki določa posebna pravila za izvajanje videonadzora. Ob tem pa IP opozarja na določbo prvega odstavka 76. člena ZVOP-2, ki določa, da se določbe 3. poglavja II. dela ZVOP-2 uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače.

V določbah ZVOP-2 je, poleg 76. člena, ki vsebuje splošne določbe o videonadzoru in varstvu osebnih podatkov, posebej urejen videonadzor območja, ki predstavlja dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore (77. člen ZVOP-2). Skladno z 77. členom ZVOP-2 upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP posebej opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZVOP-2 odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

IP nadalje pojasnjuje, da 76. člen ZVOP-2 v 3., 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru (torej poleg obiskovalcev, dostave, tudi zaposleni tudi morebitne druge osebe). Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Takšno obvestilo mora poleg informacij iz prvega (in drugega) odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati naslednje informacije:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega (in drugega odstavka) 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke obvestila iz 76.člena ZVOP-2 objavi na spletnih straneh in ne na samem obvestilu. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne (URL naslov spletne strani, poleg tega pa lahko tudi QR kodo). Šteje se, da je s takšnim obvestilom posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov.

IP posebej opozarja, da mora upravljavec zagotoviti informacije tako iz prvega kot tudi drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe. ZVOP-2 sicer predpisuje, da obvestilo o videonadzoru vsebuje informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe, vendar obveznost zagotovitve informacij iz drugega odstavka 13. člena izhaja neposredno iz Splošne uredbe, zato je navedene informacije treba zagotoviti, četudi ZVOP-2 tega posebej ne predpisuje.

IP dodatno izpostavlja, da mora upravljavec za zakonito obdelovanje osebnih podatkov izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2, zlasti zahteve glede varnosti osebnih podatkov (24. in 32. člen Splošne uredbe); vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe) in dnevnika obdelave (22. člen ZVOP-2 v povezavi z dvanajstim odstavkom 76. člena ZVOP-2); zagotavljanja ustreznega roka hrambe videoposnetkov (deveti odstavek 76. člena ZVOP-2); ureditve pogodbenega razmerja z morebitnim pogodbenim obdelovalcem (28. člen Splošne uredbe) itd.

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo še na smernice IP o videonadzoru:

https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora

Sklepno vas obveščamo, da je IP glede videonadzora že izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/?id=13176&asId=as0&search=&tag%5B%5D=Video+in+avdio+nadzor&oseba=&pubfromdate=&pubtodate=&sub=Iskanje

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka