Jedro

Glede na to, da je vsebina vprašanj terjala proučitev enake oziroma iste dokumentacije, nagrada za študij dokumentacije oziroma spisa pa je že bila priznana, izvedenki ni mogoče priznati nagrade za študij spisa še enkrat.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v I. točki izreka izpodbijanega sklepa znesek 313,95 EUR zniža na znesek 221,95 EUR, znesek 69,07 EUR na znesek 48,82 EUR in znesek 383,02 EUR na znesek 270,77 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu, Komisiji za fakultetna izvedenskega mnenja pri fakulteti A. Univerze B. za dopolnilno izvedensko mnenje priznalo za članico specialistko psihiatrije 92,00 EUR za študij spisa in 207,00 EUR za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, skupaj 299,00 EUR. Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 45. člena Pravilnika je priznalo še materialne stroške v višini 14,95 EUR, ker je izvedenski organ zavezanec za DDV, mu je sodišče priznalo tudi 22 % DDV v višini 69,07 EUR oziroma skupni znesek nagrade za DDV v višini 383,02 EUR.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da specialistka psihiatrije ni upravičena do nagrade, ki se nanaša na študij spisa, saj je pet dni pred izdelavo izvedenskega mnenja v tem postopku bilo z njene strani izdelano izvedensko mnenje v drugem postopku med istima pravdnima strankama, vodenem pod opr. št. Ps 167/2017, kjer so bila istemu izvedenskemu organu postavljena s strani obeh strank identična vprašanja kot v tem postopku in kjer je izvedenski organ za odgovore na omenjena vprašanja preučil enako listinsko dokumentacijo, saj je to narekovala vsebina vprašanj. Izvedenski organ je celo sam navedel, da so odgovori v predmetnem mnenju skladni z že zapisano razlago iz drugega postopka in da tokrat na drugačen način povzemajo razlago na zastavljena vprašanja zaradi ponavljajočih dilem, ne pa tudi tega, da bi bilo potrebno preučiti še kakšne druge dokumente.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri izvedenine zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo, natančnejše pogoje pa določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik).

6. V obravnavani zadevi je sodišče nagrado za izvedensko dopolnilno mnenje priznalo specialistki psihiatrije, članici Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze B., med drugim skladno z 48. členom do 51. člena Pravilnika tudi za študij spisa v višini 92,00 EUR.

7. Pritožba utemeljeno ugovarja, da je s strani iste izvedenke bilo le pet dni pred izdelavo omenjenega dopolnilnega izvedenskega mnenja v tem postopku, v drugem postopku med istima strankama, ki se je vodil pod opr. št. Ps 167/2017, izdelano izvedensko mnenje v zvezi s istimi spornimi vprašanji na podlagi iste listinske dokumentacije, konkretno dokumentacijo po prometni nezgodi in psihiatrične izvide.

8. Glede na to, da je vsebina vprašanj terjala proučitev enake oziroma iste dokumentacije, nagrada za študij dokumentacije oziroma spisa pa je že bila priznana, izvedenki ni mogoče priznati nagrade za študij spisa še enkrat. 9. Ob upoštevanju navedenega, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek priznane nagrade v višini 313,95 EUR znižalo na znesek 221,95 EUR, tj. znesek v višini 207,00 EUR za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja in materialne stroške v višini 14,95 EUR, znesek DDV v višini 69,07 EUR je znižalo na znesek 48,82 EUR in skupni znesek 383,02 EUR na znesek 270,77 EUR, vse v skladu s 3. točko 365. člena ZPP.