Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kot tudi ni razvidno, da bi bili razlogi sodbi v nasprotju z izrekom, zaradi česar uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
I. Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
1. Okrajno sodišče v Ormožu je s sodbo I K 11649/2021 z dne 21. 6. 2022 pod točko I izreka spoznalo obdolženega A. A. za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1, za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in pod posebnim pogojem, da oškodovani B. B. v roku deset mesecev od pravnomočnosti sodbe povrne škodo v višini 350,00 EUR. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je odločilo, da je obdolženec oškodovanki dolžan povrniti premoženjskopravni zahtevek v višini 350,00 EUR, s presežkom premoženjskopravnega zahtevka pa je oškodovanko napotilo na pravdo. Pod točko II izreka je na podlagi 358. člena ZKP obdolženega A. A. oprostilo obtožbe zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena je odločilo da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice obremenjujejo proračun. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanega C. C. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 600,00 EUR napotilo na pravdo.
2. Zoper obsodilni del sodbe se je zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožila obdolženčeva zagovornica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica s pavšalnimi navedbami, da je izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo sodbe in listinami v spisu, uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je z ničemer konkretno ne obrazloži. Protispisnost in s tem navedena kršitev bi bila podana, če sodišče v razlogih sodbe ne bi pravilno povzelo vsebine listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, pri tem pa bi šlo za odločilna dejstva in za precejšnje nasprotje. Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kot tudi ni razvidno, da bi bili razlogi sodbi v nasprotju z izrekom, zaradi česar uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
5. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da opisano ravnanje obdolženca nima znakov kaznivega dejanja, ker ni jasno, na kakšen način je obdolženec oškodoval oškodovanko in ker je dejanje časovno neopredeljeno. Iz opisa kaznivega dejanja je namreč natančno razviden čas storitve dejanja (od 25. 1. 2021 do 7. 2. 2021), prav tako je jasno razvidna škoda, ki je nastala oškodovanki. Ta se kaže v podrtih drevesih ter poškodovani in neprevozni gozdni cesti. V preostalem pritožnica kršitev kazenskega zakona uveljavlja kot posledico zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj je kazenski zakon lahko kršen le, če sodišče ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju uporabi napačen zakon ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi ni ugotovilo.
6. Pritožbi zagovornice ni mogoče pritrditi niti v delu, ko graja pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč razjasnilo vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo zaključilo, da je obdolženi A. A. storil nadaljevano kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1 (točka I izreka izpodbijane sodbe). Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki izpodbijane sodbe, na katere se v izogib ponavljanju tudi sklicuje.
7. Bistvo pritožbene obrazložitve je v nestrinjanju z dokazno oceno izpodbijane sodbe ter navajanju, da višina škode, ki je nastala oškodovanki, ni bila ocenjena.
8. S takšnimi pritožbenimi trditvami pa ni mogoče soglašati. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bil obdolženec tisti, ki je na oškodovankinem gozdnem zemljišču najprej posekal 11 dreves, nato pa še izkopal jarek na gozdni cesti, zaradi česar je bila ta neuporabna, s tem pa je oškodovanko oškodoval za 350,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izpovedbi oškodovanke ter njenega moža C. C. pravilno ocenilo kot verodostojni, le to pa je podkrepilo z razlogi, ki so logični in izkustveno sprejemljivi (zlasti s fotografijami z ogledov krajev dejanj ter izpovedbami policistov D. D., E. E., F. F. in G. G.). Zagovor obdolženca, ki je zanikal storitev obravnavanega nadaljevanega kaznivega dejanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Pritožbena izvajanja, ki v bistvu ne prinašajo ničesar novega, pa pravilnosti razlogov izpodbijane sodbe ne morejo ovreči ter je le še pritrditi oceni sodišča prve stopnje o kazenski odgovornosti obdolženca.
9. Prepričljive zaključke sodišča prve stopnje skuša pritožnica omajati z navedbami, da oškodovankin mož pogosto vlaga kazenske ovadbe zoper obdolženca, da bi se mu maščeval. Takšni pomisleki pa pritožbenega sodišča ne prepričajo. Že sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo odnos med obdolžencem in pričo C. C. (točka 5 razlogov izpodbijane sodbe), katera sta očitno v sporu. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča se obdolženec ni sprijaznil z dejstvom, da je priča C. C. v letu 2008 v izvršilnem postopku, ki je bil uveden zoper obdolženca, na javni dražbi kupil šest obdolženčevih nepremičnin, med katerimi je bil predmetni gozd, ki leži nad obdolženčevo hišo, pot do gozda pa vodi mimo obdolženčeve hiše. Takšne zaključke je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo na podlagi izpovedbe C. C. ter predhodne pravnomočne sodbe, ki je bila obdolžencu izrečena zaradi kaznivega dejanja grožnje na škodo C. C. (sodba Okrajnega sodišča v Ormožu II K 39067/2020 z dne 20. 10. 2020). Nenazadnje je tudi obdolženec na glavni obravnavi dne 4. 1. 2022 med zaslišanjem policista E. E. pripomnil, da ne ve zakaj je na sodišču in da je njegova žena lastnica spornega gozda. Glede na obrazloženo so popolnoma neuspešne pritožbene navedbe, s katerimi zagovornica želi prikazati, da je bil C. C. tisti, ki se je želel maščevati in je posledično vložil kazensko ovadbo zoper obdolženca.
10. Ob navedenem in ker se je zagovor obdolženca, da očitanih dejanj ni mogel storiti, ker sta ga v kritičnem času boleli glava in hrbtenica, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč, izkazal za neresničnega (list. št. 143 in točka 5 razlogov izpodbijane sodbe), so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v smeri, da obdolženec kaznivega dejanja ni mogel storiti, ker komaj hodi in je star 75 let (op. sodišča, v času storitve očitanih dejanj je bil star 72 let). Zagovornica, upoštevaje, da je bil obdolženec predhodno lastnik predmetnega gozda, ne more uspeti niti z ostalimi pritožbenimi navedbami, da obdolženec nima opreme za delo v gozdu in da bi oškodovanka ter njen mož morala slišati hrup motorne žage.
11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da oškodovanki ni nastala škoda, ker je sama pospravila les. Pritožnica namreč prezre, da je namen inkriminacije kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari iz 220. člena KZ-1 varstvo lastninskopravnih razmerij med posamezniki. Gre za varstvo lastnika pred zmanjšanjem vrednosti njegove stvari (stvar je poškodovana, neuporabna ali uničena) oziroma pred izgubo oblasti nad stvarjo (stvar je uničena na tak način, da izgubi svojo substanco). S tem, ko je obdolženec posekal skupno 11 dreves, je uničil oškodovankine stvari. Pri tem ni bistveno, kdo si je les prisvojil, pač pa je odločilno, da je obdolženec stvari uničil tako, da jih ni bilo več mogoče vrniti v prvotno stanje. Oškodovanki je nastala škoda že s posekanjem (zdravih) dreves, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jo je obdolženec dolžan povrniti. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z razlogi sodišča prve stopnje glede višine nastale škode (točka 3 obrazložitve izpodbijane sodbe). Razlogi so popolnoma jasni in temeljijo na objektivnih dejstvih, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo tekom dokaznega postopka (povprečna količina enega posekanega drevesa in povprečna cena kubičnega metra listavcev v letu 2021 - list. št. 90 in 123), zaradi česar pritožnica z navajanjem, da bi bilo potrebno postaviti cenilca, ne more biti uspešna. Dokazni predlog za postavitev izvedenca gozdarske stroke je v točki 11 razlogov izpodbijane pravilno kot nepotreben zavrnilo že sodišče prve stopnje. K navedenemu pritožbeno sodišče nima ničesar za dodati.
12. Ker zagovornica tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bilo potrebno pritožbo zoper sodbo v tem delu zavrniti kot neutemeljeno.
13. Odločbe o kazenski sankciji zagovornica ne graja. Ker pa pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti. Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo okoliščine, pomembne za odmero kazenske sankcije. Glede na okoliščine, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje ter stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo po vrsti in višini ustrezno kazensko sankcijo opozorilne narave, ki je nikakor ne gre spreminjati v njegovo korist. Pri tem je kot olajševalno okoliščino pravilno upoštevalo njegovo starost, kot obteževalno okoliščino pa njegovo predhodno kaznovanost. Ob ugotovljeni višini nastale škode je sodišče prve stopnje obdolžencu v pogojni obsodbi tudi utemeljeno določilo posebni pogoj.
14. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).
15. Pritožbeno sodišče je obdolženca, upoštevaje njegove premoženjske razmere, oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).