Jedro

Poleg podatkov, ki jih zakon določno navaja, da se vpišejo v sodni register, se lahko v skladu z 12. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg vpišejo tudi podatki, ki so pomembni za pravni promet, in za katere vpis zahteva subjekt vpisa. V tem primeru mora subjekt vpisa svoj predlog utemeljiti z razlogi o relevantnosti podatkov, ki naj se vpišejo, za pravni promet. Čeprav drugi odstavek 37. člena ZSReg dovoljuje v pritožbi tudi navajanje novih dejstev (in tudi predložitev novih dokazov), in se v takšnem primeru šteje pritožba kot predlog za izdajo nadomestitvenega sklepa, pa bi moral v obravnavanem primeru subjekt vpisa takšno utemeljitev podati že v pritožbi zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o vpisu dejstva o ustavitvi postopka prisilne poravnave, torej še v pritožbenem roku zoper navedeni sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko registrsko sodišče (po sodnici) zavrnilo pritožbo, ki jo je subjekt vpisa vložil zoper sklep Srg 19645/2015, z dne 7.5.2015. Z zadnje navedenim sklepom je registrsko sodišče (po sodni referentki) pri subjektu vpisa vpisalo ustavitev postopka prisilne poravnave na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr.št. St 2507/2013, z dne 6.1.2015. Zoper sklep o zavrnitvi pritožbe se je pritožil subjekt vpisa in navedel, da je že s predhodno pritožbo predlagal dopolnitev sklepa, tako, da bi izpodbijanemu sklepu dodali (pri opredelitvi sklepa insolvenčnega sodišča) pristavek: „kateri je postal pravnomočen dne 23.4.2015“. Tak razlog izbrisa (najverjetneje: vpisa) je po mnenju pritožnika pomemben, navkljub temu, da je sam sklep že z izdajo postal izvršljiv. Vsi učinki umika postopka prisilne poravnave se zaključijo šele s pravnomočnostjo sklepa o tem umiku. Pritožnik je med temi razlogi navedel, da upravitelj pred tem ne more biti razrešen; da družbi ni dovoljeno samostojno izvajati svojega poslanstva, predvsem izvajati plačilni promet; da takrat začnejo teči roki, določeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP „in to je v primeru družbe v predhodnem postopku predlog za začetek stečajnega postopka (St 1892/2013), (…), ki še vedno traja“. Dokler traja ta predhodni postopek, se mora družba ravnati po določilih insolventne zakonodaje. Če pa bi se štelo, „da je umik postopka prisilne poravnave izvršen 6.1.2015, je že zdavnaj potekel 60-dnevni rok, v katerem upniki niso bili poplačani in zato bi morali iz tega naslova že sedaj izpolnjeni pogoji za podajo ponovnega predloga za stečaj, kar temu družba odločbo nasprotuje, in meni, da je datum pravnomočnosti prisilne poravnave zelo pomemben datum“.

Pritožba ni utemeljena.

Kateri podatki se vpisujejo v sodni register, določa zakon. V zvezi s postopkom prisilne poravnave je vpis v sodni register urejen v 9. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in v 138. členu ZFPPIPP. V skladu s citirano določbo ZSReg se v zvezi s postopkom prisilne poravnave v sodni register vpiše sklep o začetku postopka prisilne poravnave, sklep o zaključku postopka prisilne poravnave in sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave. V 138. členu ZFPPIPP pa je za prisilno poravnavo določeno, da se v register vpiše tudi ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka ter zavrnitev predloga za prisilno poravnavo. Posebej je določeno tudi, kateri podatki se v sodni register vpišejo na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave (drugi odstavek 138. člena ZFPPIPP), ter podatki, v primeru, če je potrjena prisilna poravnava razveljavljena (tretji odstavek 138. člena ZFPPIPP).

Poleg podatkov, ki jih zakon določno navaja, da se vpišejo v sodni register, se lahko v skladu z 12. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg vpišejo tudi podatki, ki so pomembni za pravni promet, in za katere vpis zahteva subjekt vpisa. V tem primeru mora subjekt vpisa svoj predlog utemeljiti z razlogi o relevantnosti podatkov, ki naj se vpišejo, za pravni promet. V obravnavani registrski zadevi je bil izpodbijani vpis opravljen po uradni dolžnosti na podlagi obvestila insolvenčnega sodišča. Slednje je dolžno v skladu s 138. členom ZFPPIPP obvestiti registrsko sodišče o pravnem dejstvu ustavitve postopka prisilne poravnave. Zato je bilo registrsko sodišče v skladu z navedeno določbo dolžno vpisati v sodni register le podatek o ustavitvi postopka prisilne poravnave. Takšen vpis je deklaratoren, kar pomeni, da ima le učinek javne objave dejstva, ki je nastopilo že prej in ne vzpostavlja nekega novega pravnega položaja. Vpis, da je bil postopek prisilne poravnave ustavljen na podlagi sklepa insolvenčnega sodišča z dne 6.1.2015, je torej vseboval vsa tista dejstva, ki jih zakon predpisuje, da se v takšnem primeru javno objavijo.

Kot je bilo zgoraj že povedano, bi lahko subjekt vpisa predlagal vpis tudi drugih podatkov, če bi takšen predlog utemeljil z razlogi o pomembnosti vpisa zaradi pravnega prometa. Subjekt vpisa je takšen predlog in utemeljitev zanj podal šele v obravnavani pritožbi. Čeprav drugi odstavek 37. člena ZSReg dovoljuje v pritožbi tudi navajanje novih dejstev (in tudi predložitev novih dokazov), in se v takšnem primeru šteje pritožba kot predlog za izdajo nadomestitvenega sklepa, pa bi moral v obravnavanem primeru subjekt vpisa takšno utemeljitev podati že v pritožbi zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o vpisu dejstva o ustavitvi postopka prisilne poravnave(1), torej še v pritožbenem roku zoper navedeni sklep. V tisti pritožbi pa je subjekt vpisa podal zgolj svoj predlog za „dopolnitev“ vpisa podatkov v sodni register, ne da bi svoj predlog tudi ustrezno utemeljil in s tem registrskemu sodišču omogočil, da bi ga lahko v skladu z drugim odstavkom 37. člena ZSReg obravnavalo kot predlog za nadomestitev oz. dopolnitev sklepa. To umanjkanje razlogov za zahtevo o dopolnitvi sklepa je pravilno ugotovilo tudi registrsko sodišče v izpodbijanem sklepu, ki torej ni imelo podlage za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestitvenega sklepa.

Razlogov za predlagani vpis še drugih podatkov (poleg zakonsko predpisanih, katerih pa pritožba ni izpodbijala) torej ob obravnavi predmetne pritožbe ni bilo mogoče upoštevati in jih zato pritožbeno sodišče tudi ni obravnavalo, ampak je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSReg).

op. št. 1: sklep z dne 6. 1. 2015