Jedro

Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečaja, pa pri tem niso podani pogoji insolventnosti, prevzame riziko plačila stroškov postopka, če sodišče ugotovi, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Upnik M. H. je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžniku povrniti stroške predhodnega postopka v višini 2.409,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do izpolnitve.

Upnik M. H. je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa za pritožbeni postopek zoper sklep o začetku stečaja plačati dolžniku 1.204,75 EUR in njegovemu družbeniku N. L., 1.204,75 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do izpolnitve.

Upnik M. H. je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa za pritožbeni postopek zoper sklep o stroških postopka plačati dolžniku 254,94 EUR in njegovemu družbeniku N. L., 254,94 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do izpolnitve.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom ( red. št. 98) je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožbi dolžnika in družbenika dolžnika ugodi in se sklep o stroških postopka z dne 4. 7. 2014 (p.d. 78) spremeni tako, da se glasi: Upnik M. H. je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžniku in družbeniku dolžnika nerazdelno povrniti stroške tega postopka v višini 4.819,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do izpolnitve (1. točka izreka). Odločilo še je, da je upnik M. H. dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžniku in družbeniku dolžnika nerazdelno povrniti stroške postopka s pritožbo v višini 509,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do izpolnitve (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik (red. št. 101) ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog dolžnika in družbenika dolžnika za povrnitev stroškov postopka in jima naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik v pritožbi v večjem delu ponavlja trditve glede insolventnosti dolžnika iz predhodnega postopka. Dolžnika je pozval, da mu omogoči vrnitev na delo in ga prijavi v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in mu od 21.6.2011 dalje izplača plače in ustrezne davke ter prispevke (skladno s sodbo Delovnega sodišča v Celju). Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil, je upnik zoper dolžnika vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je bil po mnenju pritožnika na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka insolventen. Iz spisa je razvidno, da je dolžnik večkrat (računovodsko) odpravljal razloge insolventnosti. Vztraja, da je dolžnik insolventnost odpravil šele v teku samega predhodnega postopka in je bil tako v trenutku vložitve predloga za začetek postopka insolventen in je s tem dal dolžniku povod za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Iz tega razloga dolžnik (niti njegov družbenik, ki se predhodnega postopka sploh ni udeleževal) ni upravičen do povračila stroškov iz naslova nagrade za postopek zastopanja dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti.

6. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrnilo, saj je ugotovilo, da je upnik sicer imel aktivno legitimacijo za predlog za začetek stečajnega postopka, vendar pa je ugotovilo tudi, da dolžnik ni insolventen. Iz obrazložitve pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka z dne 16.5.2014 (red. št. 61) izhaja, da upnik ni uspel s svojim zatrjevanjem, da dolžnik neresnično prikazuje postavke v računovodskih izkazi, niti ni uspel dokazati, da je bil dolžnik ob vložitvi predloga insolventen, saj je umaknil dokaz z izvedencem finančne stroke.

7. Pritožnik tako ne more uspeti s ponavljanjem trditev o insolventnosti dolžnika v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu namreč pravilno ugotovilo, da pritožnik s svojim predlogom za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom ni uspel in je v skladu z določbo 154. člena ZPP, ki se v postopkih insolventnosti uporablja v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po pravilih o uspehu dolžan povrniti dolžniku in družbeniku dolžnika njune potrebne stroške. Utemeljevanje pritožnika, ki se sklicuje na določbo 157. člena ZPP(1), pa je napačno in ni jasno, kaj želi s citiranjem predmetnega določila povedati. Ne držijo njegove navedbe, da je bil zaradi neplačila dolžnika po izvršilnem naslovu primoran predlagati začetek stečajnega postopka, saj mu kot upniku ostajajo na razpolago druga pravna sredstva (npr. predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova). Ni res, da je bilo edino pravno varstvo, ki mu je ostalo, predlog za začetek stečajnega postopka. Stečajni postopek je namenjen poplačilu upnikov v primeru, ko je dolžnik insolventen, to je trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben (14. člen ZFPPIPP) in je potrebno zagotoviti enakomerno poplačilo vseh upnikov. Gre torej za t. i. generalno izvršbo, ki ji sledi prenehanje dolžnika. Ni pa namenjen poplačilu terjatve enega samega upnika, če niso podani pogoji iz 14. člena ZFPPIPP o insolventnosti. V tem primeru se lahko upnik posluži postopka prisilne izvršbe v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju. Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečaja, pa pri tem niso podani pogoji insolventnosti, prevzame riziko plačila stroškov postopka, če sodišče ugotovi, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani. To se je zgodilo v konkretnem primeru in je na predlagatelju (upniku), da krije stroške postopka, v katerem ni bil uspešen.

8. Ni razumljiva pritožnikov navedba, da stroški postopka pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovega družbenika niso relevantni, kajti izdan je bil sklep, s katerim se predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrne in mu iz tega razloga ne gredo stroški. V skladu z določbo 242. člena ZFPPIPP je družbenik dolžnika upravičen vlagati pravna sredstva in s tem v zvezi v primeru uspeha tudi zahtevati povrnitev nastalih mu potrebnih stroškov. Za povrnitev stroškov pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki sta jo vložila tako dolžnik kot njegov družbenik, sta upravičena oba.

9. Prav pa ima pritožnik, ko zanika, da mora povrniti stroške predhodnega postopka tudi družbeniku dolžnika. Drži, da stranka predhodnega postopka ni bil tudi družbenik dolžnika. Le-ta ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka v skladu z določbo 242. člena ZFPPIPP. Iz navedenega izhaja, da je do stroškov predhodnega postopka upravičen samo dolžnik, vendar v višini, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje za predhodni postopek, saj je iz obrazložitve razvidno, da sodišče ni zaračunalo posebnih stroškov za zastopanje družbenika dolžnika, pač pa je zgolj določilo, da jih mora upnik nerazdelno kriti obema. Sodišče prve stopnje je višino stroškov izračunalo upoštevaje predlog dolžnika in njegovega družbenika. Odmerilo je stroške predhodnega postopka v višini 1.975,00 EUR v skladu s tarifno številko 3431 tedaj veljavne odvetniške tarife(2) in še 22 % DDV. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika delno ugodilo in mu naložilo, da dolžniku plača 2.409,50 EUR stroškov za predhodni postopek. V pritožbenem postopku pa sta sodelovala tako dolžnik kot njegov družbenik in je sodišče prve stopnje nagrado za pritožbo zoper sklep odmerilo za oba skupaj do predlagane višine 1.975,00 EUR in 22% DDV. Odločilo je, da je upnik dolžan te stroške dolžniku in njegovemu družbeniku dolžan plačati nerazdelno. Takšna odločitev pa ni pravilna. Kot izhaja iz 8. člena tedaj veljavnega Zakona o odvetniški tarifi, prejme odvetnik, ki v isti zadevi opravlja zastopanje za več strank, nagrado in povrnitev izdatkov le enkrat. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da je upnik dolžan povrniti stečajnemu dolžniku in njegovemu upniku vsakemu po eno polovico priznane nagrade v pritožbenem postopku zoper začetek stečajnega postopka in v pritožbenem postopku zoper sklep o stroških postopka z dne 4. 7. 2014. Pritožbeno sodišče je tako (navidezno) ugodilo pritožbi upnika in sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka. V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik glede na določbo 129. člena ZFPPIPP ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

(1) Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške.

(2) Drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS 2/2015) določa, da se v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS 67/08), odvetniški stroški v teh postopkih in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS 67/08).