Jedro

V zvezi s tarifno številko 3004 KN je iz besedila dodatne opombe 1 k tej tarifni številki razvidno, da ta tarifna številka obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi aktivnih učinkovin, ki so izčrpno naštete, če izpolnjujejo tudi preostali merili za uvrstitev v navedeno tarifno številko. Ker pa so osnova predmetnih proizvodov kulture mikroorganizmov, ki pa v dodatni opombi niso navedeni kot ena od aktivnih učinkovin, ti proizvodi ne spadajo v tarifno številko 3004 KN, ne glede na to, ali izpolnjujejo preostala pogoja za uvrstitev iz dodatne opombe 1 k tej tarifni številki.

Glede na zavezujočo razlago SEU o pogojih za uvrstitev blaga v tarifno številko 3004 KN in razlago, da se proizvodi, ki vsebujejo enako učinkovino kot proizvodi iz klasifikacijskih uredb Komisije (Uredbe št. 1264/98 in Izvedbene uredbe št. 727/2012), uvrščajo v tarifno številko 2106 KN, je ob ugotovljenem dejanskem stanju v tem postopku predmetne proizvode glede na njihove značilnosti treba uvrstiti v tarifno številko 2106 KN.

Izrek

I. Revizije se zavrnejo.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

predstavljanje in trženje proizvoda kot zdravila ni odločilno - izdano dovoljenje za promet z zdravilom ni odločilno - učinkovina blaga kot bistvena sestavina za tarifno uvrstitev - zadevni proizvod nima učinkovine, ki je nujna za uvrstitev v tarifno številko 3004

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je s svojim sklepom X Ips 148/2014 z dne 10. 12. 2015 zadeve, ki so se vodile pri Vrhovnem sodišču kot X Ips 148/2014, X Ips 149/2014 in X Ips 150/2014, združilo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da je postal osnovni spis X Ips 148/2014. Navedeno odločitev je utemeljilo s tem, da gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh primerih isti tudi stranki spora. Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

2. Z izpodbijanimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkine tožbe zoper zavezujoče tarifne informacije (v nadaljevanju ZTI) Carinske uprave Republike Slovenije, Generalnega carinskega urada, št. SI 2012/0064 št. SI 2012/0065 in št. SI 2012/00666, vse z dne 4. 9. 2012. S temi je navedeni carinski organ prve stopnje blago s tam navedenimi opisi (polje 7 ZTI) in s trgovskimi imeni A. A., A. B. in A. C. (polje 8 ZTI) uvrstil v tarifno številko 2106 90 98 Kombinirane nomenklature, kot je v relevantnem času določala Uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (v nadaljevanju KN). Ministrstvo za finance je revidentkine pritožbe zoper ZTI zavrnilo kot neutemeljene z odločbami št. DT-498-1-809/2012-6 z dne 28. 11. 2012, št. DT-498-1-810/2012-5 z dne 29. 11. 2012 in št. DT-498-1-811/2012-5 z dne 30. 11. 2012. 3. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanih sodb strinjalo z odločitvami in razlogi carinskega organa prve stopnje in tožene stranke (na katere se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo kot na razloge svojih sodb, ne da bi jih posebej ponavljalo), tožbene ugovore pa je zavrnilo kot neutemeljene. Ugotovilo je, da med strankama niso sporne ugotovitve glede objektivnih lastnosti blaga, ki je predmet obravnave v tej zadevi. Povzelo je pravila za tarifno uvrstitev blaga, poudarilo, da registracija obravnavnega proizvoda kot zdravila s strani organa, prisojnega za zdravila, ni bistvena za tarifno uvrstitev, in ocenilo, da predmetno blago bolj ustreza besedilu tarifne številke 2106 KN.

4. Pomen tarifne številke 2106 KN je razložilo s sklicevanjem na pojasnjevalno opombo k tarifni številki 2106 (16) harmoniziranega sistema za poimenovanje in označevanje blaga (v nadaljevanju HS), ki jih je izdelala Svetovna carinska organizacija, ustanovljena z mednarodno konvencijo, ki je bila sklenjena v Bruslju 14. junija 1983 in odobrena v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987), v kateri je navedeno naslednje: „Pripravke, ki se pogosto imenujejo „prehranska dopolnila“ na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov, medu, fruktoze itd. in ki vsebujejo dodane vitamine, včasih tudi neznatne količine železovih spojin. Ti pripravki se pogosto nahajajo v pakiranjih z navedenimi indikacijami, da vzdržujejo splošno zdravje in dobro počutje. Vendar pa so podobni pripravki, ki so namenjeni za preventivno ali zdravljenje bolezni ali obolenj, iz te tar. št. izključeni (tar. št. 30.03 ali 30.04).“ Po mnenju sodišča prve stopnje ima predmetno blago, čeprav ni izdelano na osnovi rastlinskih ekstraktov, lastnostni prehranskega dopolnila v smislu te pojasnjevalne opombe. Tarifna uvrstitev predmetnega blaga pa je po njegovem mnenju utemeljena tudi na podlagi analogne uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1264/98 z dne 17. junija 1998 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 727/2012 z dne 6. avgusta 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo. Predmetno blago namreč po sestavi ustreza blagu iz teh klasifikacijskih uredb Komisije, ki ga te uvrščajo v tarifno oznako 2106 90 98 KN. Od blaga iz navedenih uredb se razlikuje le v različnih koncentracijah probiotičnih bakterij ter različnih nosilcih, kar pa po mnenju sodišča prve stopnje ne vpliva bistveno na lastnosti izdelka.

5. Zoper sodbe sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizije. Njihovo dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in v zvezi s tem navaja in utemeljuje, da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) glede vprašanja tarifne uvrstitev blaga z lastnostmi, kakršne imajo predmetni proizvodi. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Materialno pravo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo, ker je napačno presodilo, da zadevni izdelki spadajo v tarifno številko 2106 KN, kamor se uvrščajo prehranska dopolnila namesto pravilno v tarifno številko 3004 KN, kamor se uvrščajo zdravila. Zadevno blago ima namreč jasno določen terapevtski in profilaktični namen, kot dokaz, da gre za zdravila, pa bi moralo upoštevati tudi dejstvo, da jih je pristojna agencija registrirala kot zdravila. Nasprotuje sklicevanju tožene stranke in sodišča prve stopnje na prej omenjeni klasifikacijski uredbi Komisije, saj je analogna uporaba klasifikacijskih uredb dopustna le v omejenem obsegu, in sicer tedaj, ko so sestavine blage enake, različna pa je le koncentracija posameznih snovi, prav tako klasifikacijski uredbi Komisije ne preprečujeta zaključka, da ima zadevno blago (kljub podobni sestavi) profilaktični ali terapevtski namen. Glede bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu med drugim navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je štelo, da zadevno blago zgolj krepi zdravje, ne pa zdravi specifične bolezni. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijane sodbe spremeni tako, da ugodi tožbam (s katerimi je od sodišča prve stopnje zahtevala, da samo odloči o upravni zadevi in zadevno blago uvrsti v tarifno oznako 3002 90 50 KN oziroma podrejeno v tarifno številko 3004 90 00 KN, podrejeno pa, da zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek) oziroma podrejeno, da sodbe sodišča prve stopnje razveljavi in zadeve vrne v novo sojenje, v vsakem primeru pa naloži toženi stranki povračilo stroškov postopka. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

6. Tožena stranka v odgovorih na revizije predlaga, da se revizije zavrnejo kot neutemeljene iz razlogov navedenih v upravnih odločbah.

K I. točki izreka:

7. Revizije so dovoljene, niso pa utemeljene.

8. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Odstop od sodne prakse SEU, s čimer revidentka utemeljuje dovoljenost revizij, v navedeni določbi sicer ni izrecno predviden kot razlog za dovoljenost revizije, vendar je treba po oceni revizijskega sodišča – če revident z zadostno mero verjetnosti izkaže, da je do takšnega odstopa prišlo (ter da je ta odstop vplival na odločitev v zadevi) – vprašanje odstopa obravnavati kot pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V obravnavnih primerih gre po presoji revizijskega sodišča za tak položaj, saj je revidentka z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, da je odločitev o tarifni uvrstitvi predmetnih proizvodov v tarifno številko iz poglavja 21 KN v potencialnem nasprotju s stališči SEU o tarifni uvrstitvi proizvodov v poglavje 30 KN. Glede na to, da je Vrhovno sodišče dovolilo revizije za razjasnitev navedenega pomembnega pravnega vprašanja, je bil v okviru tega vprašanja opravljena tudi revizijska presoja v združeni zadevi.

9. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji vezano, je mogoče ugotoviti, da je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke revidentki za predmetne proizvode s trgovskimi imeni A. A., A. B. in A. C. izdala dovoljenje za promet z zdravilom.

10. Proizvod A. A. v obliki trdnih želatinastih kapsul vsebuje posebne probiotične bakterije s pomožno snovjo, tako imenovanim nosilcem, in je namenjen uporabi zoper prebavne motnje. Vsaka kapsula vsebuje najmanj 1,2 x 107 enot živih liofiliziranih mlečnokislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus acidophilus, iz vrst Lactobacillus gasseri, Bifidobacterium infantis in Enterococcus faecium, na nosilcu iz mešanice magnezijevega stearata, laktoze, dekstrina in krompirjevega škroba. Vsaka kapsula vsebuje več kot 5 mas. % glukoze ali škroba. Proizvod je pakiran v obliki za prodajo na drobno tako, da je po šestnajst kapsul vloženih v pretisni omot iz aluminijaste folije in nato v kartonsko škatlico.

11. Proizvod A. B. je prav tako v obliki kapsul, od katerih vsaka vsebuje najmanj dve milijardi kolonijskih živih liofiliziranih mlečnokislinskih bakterij vrst Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium animalis subsp. lactis v razmerju 1:1, na nosilcu iz mešanice glukoze, mikrokristalne celuloze, krompirjevega škroba, inulina, oligofruktoze in magnezijevega stearata. Vsaka kapsula vsebuje več kot 5 mas. % glukoze ali škroba. Proizvod je pakiran v obliki za prodajo na drobno tako, da je po šestnajst kapsul vloženih v pretisni omot iz aluminijaste folije in nato v kartonsko škatlico.

12. Proizvod A. C. je v obliki granulata, pakiranega v vrečke po 1,5 g. Vsaka vrečka vsebuje najmanj eno milijardo kolonijskih živih liofiliziranih probiotičnih bakterij iz rodu Bifidobacterium, in sicer vrst Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium animalis subsp. lactis, na nosilcu iz maltodekstrina. Vsaka vrečka vsebuje več kot 5 mas. % glukoze ali škroba. Proizvod je pakiran v obliki za prodajo na drobno, in sicer po deset vrečk v kartonasto škatlico.

13. Iz navodil za uporabo vsakega od predmetnih treh proizvodov izhaja, da je namen njihove uporabe preventiva in podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih motnjah, ki nastanejo zaradi porušenega ravnovesja črevesne mikroflore, pri virusnih in bakterijskih okužbah prebavil ter pri zdravljenju s širokospektralnimi antibiotiki in kemoterapevtiki. Iz navodil za uporabo je še razvidno, da jemanje probiotikov oziroma mlečnokislinskih bakterij učinkovito zmanjša pogostost in jakost blagih do zmernih prebavnih težav, ki nastanejo zaradi porušenja normalne mikroflore v črevesju.

14. Tožena stranka je ob navedenem dejanskem stanju navedene proizvode uvrstila v tarifno številko 2106 90 98 KN. Revidentka pa vztraja, da bi bilo treba predmetne proizvode uvrstiti v tarifno številko 3002 90 50 KN oziroma v tarifno številko 3004 90 00 KN. Ker pa je za odločitev v zadevi ob pravilni uporabi materialnega prava potrebna razlaga prava Evropske unije, je Vrhovno sodišče s svojim sklepom X Ips 148/2014 z dne 10. 12. 2015 prekinilo postopek v obravnavani združeni zadevi in SEU v predhodno odločanje predložilo naslednja vprašanja: „1. Ali je mogoče določbe poglavja 30 KN razlagati tako, da se vanj ne more uvrstiti proizvoda, katerega bistvena sestavina je učinkovina (probiotične bakterije), ki je vsebovana v prehranskih dopolnilih, ki se uvrščajo v tarifno številko 2106 90 98 KN?

2. Ali za uvrstitev v poglavje 30 KN zadošča, da proizvod, ki vsebuje učinkovino, ki ima splošno koristne učinke za zdravje in se pogosto nahaja v prehranskih dopolnilih, proizvajalec predstavlja kot zdravilo ter ga kot tako trži in prodaja?

3. Ali je ob upoštevanju razvoja prava EU na področju urejanja trga zdravil pojem „jasno opredeljene terapevtske ali profilaktične značilnosti“, ki je po ustaljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije pogoj za uvrstitev v poglavje 30 KN, treba razlagati tako, da se ujema s pojmom zdravila iz predpisov EU o zdravilih za uporabo v humani medicini?“

15. SEU (šesti senat) je o navedenih predhodnih vprašanjih odločilo s svojo sodbo C-700/15 z dne 15. 12. 2016. Zato je Vrhovno sodišče prekinjeni postopek nadaljevalo.

16. V svoji odločitvi je SEU na vprašanja odgovorilo z naslednjimi odgovori: „1. Tarifno številko 3004 Kombinirane nomenklature Skupne carinske tarife iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011, je treba razlagati tako, da se v to tarifno številko ne smejo avtomatično uvrstiti proizvodi, ki spadajo v pojem „zdravilo“ v smislu Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011. 2. Kombinirano nomenklaturo Skupne carinske tarife iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1006/2011, je treba razlagati tako, da proizvodi, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, ki imajo splošno koristne učinke za zdravje in katerih bistvena sestavina je učinkovina, ki jo vsebujejo prehranska dopolnila, ki so uvrščena v tarifno številko 2106 te nomenklature, čeprav jih njihov proizvajalec predstavlja kot zdravila in jih kot taka trži in prodaja, spadajo v to tarifno številko.“

17. Iz navedenega izhaja, da registracija predmetnih proizvodov za uvrstitev v tarifno številko ni odločilna, saj Direktiva 2001/83 sledi drugačnim ciljem kot KN. Za ohranitev skladnosti med razlago KN in razlago HS, ki ga vzpostavlja mednarodna konvencija, katere podpisnica je Evropska unija, pa okoliščina, da ima proizvod dovoljenje za promet z zdravilom v smislu Direktive 2001/83, ne more biti odločilna pri presoji, ali ta proizvod spada v kategorijo „zdravila“ v smislu tarifne številke 3004 KN (glej v tem smislu sodbi z dne 12. marca 1998, Laboratoires Sarget, C-270/96, EU:C:1998:103, točka 25, in z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C-547/13, EU:C:2015:139, točka 53).

18. Posledično je torej treba upoštevati siceršnje značilnosti (npr. učinkovine) teh proizvodov. V zvezi s tem SEU poudarja, da je v zvezi s tarifno številko 3004 KN iz besedila dodatne opombe 1 k tej tarifni številki razvidno, da ta tarifna številka obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi aktivnih učinkovin, ki so izčrpno naštete, in sicer vitamini, minerali, esencialne aminokisline ali maščobne kisline, če izpolnjujejo tudi preostali merili za uvrstitev v navedeno tarifno številko, to je če imajo na etiketi, embalaži ali na priloženem navodilu za uporabo navedene podatke o boleznih, bolezenskih stanjih ali simptomih, pri katerih naj se uporabijo, o koncentraciji aktivnih učinkovin ali vsebovanih snovi, o odmerjanju in načinu uporabe ter če je pri pripravkih na podlagi vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin ali maščobnih kislin priporočena količina občutno višja od priporočenega dnevnega odmerka. Ker pa so osnova predmetnih proizvodov kulture mikroorganizmov, ki pa v dodatni opombi niso navedeni kot ena od aktivnih učinkovin, ti proizvodi ne spadajo v tarifno številko 3004 KN, ne glede na to, ali izpolnjujejo preostala pogoja za uvrstitev iz dodatne opombe 1 k tej tarifni številki.

19. Ob tem SEU poudarja, da je sicer res, da se Uredba št. 1264/98 in Izvedbena uredba št. 727/2012 ne uporabljata neposredno za predmetne proizvode. Ti proizvodi namreč niso enaki tistim, ki jih zadevata ti uredbi, saj se od njih razlikujejo po njihovem nosilcu in koncentraciji mikroorganizmov. Vendar pa se po razlagi SEU z uporabo po analogiji uredbe o uvrstitvi, kot sta Uredba št. 1264/98 in Izvedbena uredba št. 727/2012, za proizvode, podobne tistim, ki jih zadevata ti uredbi, zagotovita skladna razlaga KN in enako obravnavanje gospodarskih subjektov (glej v tem smislu sodbo SEU v zadevi Oliver Medical, točka 57, in tam navedeno sodno prakso). Ker je iz besedila točke 5 Priloge k Uredbi št. 1264/98 na eni strani in iz besedila Priloge k Izvedbeni uredbi št. 727/2012 na drugi razvidno, da se proizvodi, sestavljeni iz različnih kolonij bakterij in nosilcev, uvrstijo v tarifno številko 2106 KN glede na splošna pravila razlage KN, besedilo opombe 1(a) poglavja 30 in tarifne številke 2106, 2106 90 in 2106 90 98 KN. SEU na tej podlagi zaključuje, da je tako treba ugotoviti, da imajo predmetni proizvodi enako učinkovino kot proizvodi, uvrščeni z Uredbo št. 1264/98 in Izvedbeno uredbo št. 727/2012, in da se ti razlikujejo le v koncentraciji mikroorganizmov in uporabljenih nosilcih. Iz tega pa sledi, da predmetni proizvodi, katerih bistvena sestavina je učinkovina, ki jo vsebujejo prehranska dopolnila, ki so uvrščena v tarifno številko 2106 KN, in ki imajo splošno koristne učinke za zdravje, spadajo v tarifno številko 2106 KN.

20. Glede na zavezujočo razlago SEU o pogojih za uvrstitev blaga v tarifno številko 3004 KN in razlago, da se proizvodi, ki vsebujejo enako učinkovino kot proizvodi iz klasifikacijskih uredb Komisije (Uredbe št. 1264/98 in Izvedbene uredbe št. 727/2012), uvrščajo v tarifno številko 2106 KN, je ob ugotovljenem dejanskem stanju v tem postopku predmetne proizvode glede na njihove značilnosti treba uvrstiti v tarifno številko 2106 KN.

21. Ker je bilo glede na vse navedeno materialno pravo v obravnavanem primeru v okviru revizijske presoje pomembnega pravnega vprašanja, zaradi katerih so bile revizije dovoljene, pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizije zavrnilo kot neutemeljene.

K II. točki izreka:

22. Revident z revizijami ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).