Jedro

V izreku izpodbijane odločbe je dovolj jasno napisano, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov ter da je treba odstraniti tisti oglasni material, na katerem se ti izdelki oglašujejo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožeči stranki v prodajalni A. v Ljubljani pri blagajni prepovedal oglaševanje tobačnih izdelkov, ker omenjena prodajalna ni prodajalna tobačnih izdelkov. Odredil ji je takojšnjo odstranitev oglasnega materiala iz 1. točke izreka na njene stroške. Prav tako ji je naložil, da mora o odpravi nepravilnosti takoj obvestiti inšpektorja ter odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve ter da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep.

2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tržna inšpektorica opravila inšpekcijski pregled pri tožeči stranki in sicer nadzor nad oglaševanjem tobaka in tobačnih izdelkov. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo v navedeni prodajalni ugotovljeno oglaševanje tobačnih izdelkov pri blagajni in sicer blagovne znamke Silver & Blue West Micron v obliki izveska v velikosti 42 x 30 cm, dva kosa. Iz izpiska poslovnega registra AJPES je razvidno, da je tožeča stranka registrirana za opravljanje glavne dejavnosti trg na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Ugotovljeno je bilo, da tožeča stranka ni prodajalna tobačnih izdelkov, ampak prodajalna z motornimi gorivi, tobačni izdelki pa se oglašujejo v delu prodajalne pri blagajni, kjer se dejansko nahajajo in prodajajo. Pri svoji odločitvi se prvostopenjski organ sklicuje na 10. člen Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTI), ki prepoveduje kakršnokoli neposredno in posredno oglaševanje in promocijo tobaka in tobačnih izdelkov. Izjema je dopuščena le ob izpolnjevanju pogojev iz 11. člena ZOUTI. V omenjeni prodajalni tobačni izdelki ne predstavljajo specializirane ponudbe, saj prodajalna ni specializirana le za prodajo tobačnih izdelkov na drobno, ker predstavljajo tobačni izdelki le manjši del ponudbe in gre za prodajalno, ki je pretežno prodajalna z motornimi gorivi na drobno. Glede na ugotovljeno je tožeča stranka oglaševala tobačne izdelke v nasprotju z določili ZOUTI, saj jih ni oglaševala na način, ki ga dopušča 11. člen ZUOUTI.

3. Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da izrek odločbe ne ustreza zahtevam 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ni določen, ampak je zapisan preveč splošno in ga posledično ni mogoče izvršiti in je zato odločba tudi nična v skladu s 3. točko prvega odstavka 279. člena ZUP. Odločba ne opredeljuje jasno, kakšno oglaševanje je v predmetnem primeru prepovedano, pač pa kar na splošno prepoveduje kakršnokoli oglaševanje v tej prodajalni. V 2. točki izreka pa je prvostopenjski organ odredil takojšnjo odstranitev oglasnega materiala iz 1. točke odločbe, vendar pa oglasni material ni jasno opredeljen, zaradi česar tožeča stranka ne ve, kaj bi morala odstraniti. Tožeča stranka je odločbo skušala izvršiti tako, da je sklepala iz obrazložitve, kaj je potrebno odstraniti, vendar pa to ni ustrezno. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. U 9/94, iz katere izhaja, da zgolj navedba vsebine v obrazložitvi ne zadostuje, pač pa mora biti vsebina odločbe jasno navedena v izreku odločbe. Izreka ni mogoče šteti za določnega, v kolikor dopušča različne razlage oziroma v kolikor se vsebina izreka lahko ugotovi zgolj posredno ob upoštevanju navedb v obrazložitvi odločbe. Izreka, da se pri blagajni prepove oglaševanje tobačnih izdelkov, nikakor ni mogoče šteti za določnega. Pojem oglaševanja tobačnih izdelkov ni enoznačno določen, pač ga pa je možno razlagati na več načinov. Zaradi široke definicije oglaševanja, kot jo postavlja zakon, je z vidika pravne varnosti nevzdržno, da tožena stranka prepove kar oglaševanje na splošno, pri čemer pa ne navede ravnanj tožeče stranke, katera se v konkretnem primeru prepovedujejo in za katera upravni organ v konkretnem primeru odreja odstranitev. Določnost izreka je pomembna še zlasti v postopku izvršbe. Če izrek ne vsebuje predmeta, vrste, obsega in časa izpolnitve obveznosti, zavezanec ne more vedeti, kdaj in kaj naj stori, da bo zadoščeno izvršilnemu naslovu. Lahko bi se zgodilo, da upravni organ naknadno kot oglaševanje oceni tudi neko drugačno izvršitveno ravnanje, takšna situacija pa bi bila za zavezanca nevzdržna, saj bi organ ob tako splošno zapisanem izreku v postopku izvršbe še vedno lahko trdil, da odločba ni bila izvršena. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na sodno prakso, konkretno na sodbo Upravnega sodišča RS št. U 1353/2001, kjer je navedeno, da mora biti izrek določen tako, da v postopku izvršitve ne more biti sporno, kako je potrebno odločbo izvršiti. V konkretni sodbi je sicer šlo za ukrep inšpektorja za delo, zaradi česar je sodišče menilo, da bi moral upravni organ navesti, komu se prepoveduje delo in kakšno delo se prepoveduje. Prvostopenjski organ bi moral navesti in opisati konkretni oglas oziroma izvršitveno ravnanje, ki se tožeči stranki prepoveduje. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. K točki I izreka:

7. ZOUTI v prvem odstavku 10. člena določa, da je prepovedano vsako sponzoriranje dogodka, dejavnosti ali posameznika ter kakršnokoli neposredno in posredno oglaševanje in promocija tobaka in tobačnih izdelkov, vključno prek storitve informacijske družbe. V 11. členu citiranega zakona so določene izjeme, ko je oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov kljub prepovedi iz 10. člena dovoljeno in sicer v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke na priboru za kajenje, v in na poslovnih prostorih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo tobačnih izdelkov na debelo v skupni površini do 7 m2 in na zunanjih in notranjih izveskih prodajaln tobačnih izdelkov v skupni površini do 7 m2. Prvostopenjski organ je ugotovil, da prodajalna tožeče stranke, kjer je bil opravljen inšpekcijski nadzor, ni prodajalna tobačnih izdelkov, saj le-ti predstavljajo le manjši del ponudbe. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.

8. Sodišče se ne strinja s tem, da naj bi bila odločba neizvršljiva, ter da naj bi izrek ne bil dovolj določen, ampak napisan preveč na splošno. Po mnenju sodišča je izrek dovolj določen, da je odločbo možno izvršiti. Sodišče se ne strinja s tem, da odločba ne opredeljuje jasno, kakšno oglaševanje je prepovedano, pač da na splošno prepoveduje kakršnokoli oglaševanje v tej prodajalni, prav tako pa se ne strinja s tem, da oglasni material, ki ga je treba odstraniti ni jasno opredeljen.

9. V izreku odločbe piše, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov pri blagajni v prodajalni A. v Ljubljani. Torej je navedeno določno, na katerem mestu se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov, navedeno je, za katero vrsto izdelkov se prepoveduje oglaševanje, prepoveduje se torej oglaševanje tobačnih izdelkov, kar je dovolj določno, da se ve, kaj je prepovedano. V izreku res ni opredeljeno napisano, kateri poimensko določen tobačni izdelek se ne sme oglaševati, vendar pa je po mnenju sodišča dovolj določno že to, da se prepoveduje oglaševanje vseh tobačnih izdelkov. Prav tako je dovolj določen tudi izrek v 2. točki, kjer je odrejena odstranitev oglasnega materiala iz 1. točke. Odrejena je torej odstranitev tistega materiala, na katerem se tobačni izdelki oglašujejo. Po mnenju sodišča ni potrebno posebej napisati, da je to izvesek v velikosti, kot je naveden v obrazložitvi, saj je popolnoma jasno, da je potrebno odstraniti tisti oglasni material, na katerem se oglašujejo tobačni izdelki. Torej je izrek odločbe dovolj konkretiziran in jasen, da je možno odločbo izvršiti.

10. Za izrek izpodbijane odločbe ni mogoče trditi, da dopušča različne razlage in da se njegova vsebina lahko ugotovi zgolj posredno. V izreku je dovolj jasno napisano, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov (torej ne kakšnih drugih) ter da je treba odstraniti tisti oglasni material, na katerem se ti izdelki oglašujejo. Tak izrek po mnenju sodišča ne omogoča različnih razlag. Če piše, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov, to pomeni, da se prepoveduje oglaševanje vseh tobačnih izdelkov. Prvostopenjski organ ni prepovedal oglaševanja kar na splošno, ampak zgolj oglaševanje tobačnih izdelkov. Dovolj konkretno je navedel, katera ravnanja tožeče stranke se prepovedujejo. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da naj bi zaradi nedoločnega izreka ne bilo mogoče izvršiti odločbe in iz tega razloga izpodbijana odločba tudi ni nična. V izreku je določno navedeno, kaj je potrebno odstraniti, namreč tisti material, na katerem so se oglaševali tobačni izdelki. Ni zapisano, da je potrebno odstraniti vsako oglaševanje. Zato za tožečo stranko ne more biti dvoma, kaj se ji prepoveduje in kaj mora odstraniti. V primeru odstranitve materiala, na katerem bi se oglaševali kakršnikoli tobačni izdelki, se po mnenju sodišča ne more zgoditi, da bi lahko prvostopenjski organ še vedno trdil, da odločba ni bila izvršena.

11. Tožeča stranka se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 1353/2001, ki pa se nanaša na ukrep inšpektorja za delo, zato sodišče meni, da ne gre za povsem primerljivo zadevo. Vsako zadevo je potrebno obravnavati individualno glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Sodba Vrhovnega sodišča RS št. U 9/94-7, ki jo tožeča stranka tudi citira, pa se nanaša na odločbo tedanje urbanistične inšpekcije, s katero je bila naložena odstranitev nadzidave objekta in tudi ne gre za primerljivo zadevo. V obravnavani zadevi ter v omenjenih dveh zadevah gre za odločbe različnih inšpekcijskih organov iz povsem različnih področij. Za vsako področje je v vsakem konkretnem primeru glede na posebnosti vsakega posameznega primera in posebnosti področja, kamor spada posamezna inšpekcijska zadeva, odvisno, kdaj je izrek odločbe dovolj določen, da je možno odločbo izvršiti.

12. Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, tožba ni utemeljena in je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

13. K točki II izreka:

14. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožeči stranki skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 ni prisodilo stroškov upravnega spora, saj v tem primeru vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.