Jedro

Na podlagi 46. člena Zakona o varstvu pri delu je v 12. členu Pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih predmetov (Uradni list SFRJ, št. 40/61) predpisana pri obdelavi kratkih in ozkih kosov lesa uporaba pomožne naprave, s katero se ti potiskajo in držijo. Ugotovitev okoliščine, ali je tožnik pri žaganju manjšega kosa lesa na krožni žagi uporabljal pomožno napravo, je bistvenega pomena za ugotovitev obstoja vzročne zveze in s tem za ugotovitev ali je dana njegova soodgovornost za nastalo posledico. Ker sodišče druge stopnje v zvezi s tem ni odgovorilo na navedbe v pritožbi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 375. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).

Izrek

1. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

2. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Tožnik, ki je bil rojen dne 17.4.1953, se je dne 4.12.1991 v V. poškodoval pri delu s krožno žago. Po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke je utrpel naslednje poškodbe: učvrstitev srednjega sklepa levega palca, poškodbeno odstranitev II. členka levega kazalca, raztrganino levega prstanca in poškodbeno odstranitev levega mezinca.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89, v nadaljevanju: ZOR) tožniku prisodilo iz naslova telesnih bolečin odškodnino v znesku 1,500.000,00 SIT, za strah 370.000,00 SIT, za skaženost 400.000,00 SIT ter za sedanje in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3,750.000,00 SIT. Skupaj mu je torej prisodilo 6,020.000,00 SIT. Po načelu o objektivni odgovornosti iz prvega odstavka 174. člena ZOR, je podana odgovornost tožene stranke. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožnik do 50 % sokriv za nastalo posledico, ker pri žaganju zaledenelega kosa lesa ni uporabil pomagala in ker sodelavcev ni prosil za pomoč.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno. Ugotovilo je, da tožnik pred žaganjem ni ustrezno očistil zaledenelega lesa in da ga pred žaganjem ni pregledal. Ni uporabil podajala za potiskanje in tudi ni zaprosil za pomoč svojih sodelavcev. Sodišče je tudi ugotovilo, da je na prvi stopnji prisojena odškodnina iz posameznih naslovov po 200. členu ZOR ustrezna.

Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi tako, da spremeni sodbi sodišč prve in druge stopnje in mu prisodi zahtevano odškodnino v celoti.

Navajal je, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. V pritožbi je navajal, da neuporaba pomagala ni v vzročni zvezi s poškodbo, da je bil priden in vesten delavec in da bi torej bila ustrezna sokrivda le 5 ne pa 50 %. Treba bi bilo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem priče in v večji meri upoštevati znatno skaženost. Sodišče druge stopnje na te navedbe ni odgovorilo, zato je kršilo določbo prvega odstavka 375. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP.

V zvezi z deležem sokrivde tožnika za nastale posledice je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. V izpodbijani sodbi ni bilo (dovolj) upoštevano, da je tožnik obdeloval les, ki je bil shranjen na prostem in je zato bil zaledenel. Delati je moral cele dneve in je bil zato izčrpan. Nesrečo je povzročila grča. Tožnik torej ni sokriv za nesrečo, ali pa je odgovoren le do 5 %.

Prisojena odškodnina za telesne bolečine in skaženost je prenizka. Pri telesnih bolečinah ni bilo dovolj upoštevano dolgo bolečinsko obdobje, bodoče telesne bolečine, starost tožnika ob poškodbi (38 let) in dolgotrajne nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem. Za skaženost je pomembno, da roke tožnik ne more skriti in da bo moral posledice poškodbe prenašati še vrsto let. Pri odločanju je bilo zaradi dolgotrajnosti postopka kršeno načelo iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.

Revizija je bila na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določbe 10. točke prvega odstavka 354. člena ZPP. Zaradi določbe 386. člena je v procesnem smislu preizkusilo izpodbijano sodbo le glede kršitve določbe prvega odstavka 375. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, ker drugih kršitev postopka revizija ni izrecno uveljavljala in jih tudi ni obrazložila.

Po določbi prvega odstavka 375. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.

V prvem odstavku 46. člena Zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74 do 47/86 - prečiščeno besedilo - RS, št. 38/94, 57/96, v nadaljevanju: ZVD) je določeno, da v primeru, če delavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varnost in varnost drugih delavcev pri delu.

Katere navedene ukrepe je treba upoštevati pri obdelavi lesa, je določeno v Pravilniku o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov (Uradni list SFRJ, št. 40/61, v nadaljevanju: Pravilnik). V 7. členu Pravilnika je določeno, da morajo biti vsi vrteči se deli ter deli, ki se premikajo, med gibanjem ves čas pokriti z varnostnimi napravami. V 12. členu je določeno, da je treba pri obdelavi kratkih in ozkih kosov uporabljati posebne pomožne naprave, s katerimi se ti potiskajo in držijo. Uporaba pomožne naprave (nižji sodišči uporabljata pojma: pomagalo oziroma podajalo) pri žaganju manjših kosov lesa je torej bistvenega pomena za varno delo. To pomeni, da je odgovor na vprašanje, ali je podana vzročna zveza med opustitvijo uporabe pomožne naprave za potiskanje in nastalo posledico, bistvenega pomena za presojo tožnikove soodgovornosti za nastalo posledico.

Veljavno pravo, v prvi vrsti ZOR, ne opredeljuje pojma vzročne zveze, zato ga je oblikovala sodna praksa. Vzročna zveza je podana takrat, ko je določeni dogodek (škodno dejanje) neposredno povzročil neki drugi dogodek, to je pravno priznano škodo. Zaradi navedenih določb ZVD in predvsem 12. člena Pravilnika je za ugotovitev, ali je tožnik soodgovoren za nastanek škode, odločilnega pomena, ali je uporabil pomožno napravo pri rezanju lesa. Čeprav je pritožba izrecno navajala, da vzročna zveza med neuporabo pomožne naprave in nastalo škodo ni podana, pritožbeno sodišče na ta ugovor ni odgovorilo. Zato je dana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 375. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP storjena pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).

Reviziji je bilo zato treba na podlagi določbe prvega odstavka 394. člena ZPP ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Zaradi ugoditve reviziji zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na navedbe v reviziji, ki se nanašajo na višino prisojene odškodnine, torej na uporabo materialnega prava, revizijsko sodišče ni odgovorilo.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Določbe ZPP in Pravilnika je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpisa Republike Slovenije.