Jedro

Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da so v kazenskih postopkih predmet izločitve le dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje izvedenca, pa je opredeljeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Okoliščina, da je bilo izvedensko mnenje pridobljeno v nekem drugem kazenskem postopku in da obdolženec ni prejel mnenja oziroma odredbe, torej nikakor ni razlog za izločitev izvida in mnenja dr. C. C., za kar se zavzema obramba.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev izvida in mnenja sodnega izvedenca dr. C. C. z dne 16. 8. 2019, podanega na predobravnavnem naroku dne 28. 3. 2023. 2. Zoper tak sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in izvedensko mnenje dr. C. C. z dne 16. 8. 2019, pridobljeno v drugem kazenskem postopku, izloči iz spisa, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Zagovornik je nadalje predlagal tudi, da se obdolženca in zagovornika povabi na sejo pritožbenega senata.

3. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da obdolženca in njegovega zagovornika ni obveščalo o seji pritožbenega senata, saj je senat ocenil, da njuna navzočnost na seji ne bi v ničemer koristila za razjasnitev zadeve, iz pritožbenih navedb pa tudi ni bilo razbrati, zaradi česa bi bila navzočnost obdolženca in zagovornika potrebna za razjasnitev zadeve.

4. Obdolženčev zagovornik pa sicer v pritožbi v pretežni meri ponavlja navedbe iz predloga za izločitev dokazov, podanega 28. 3. 2023. Pri tem izpostavlja zlasti, da je bilo izvedensko mnenje dr. C. C., katerega izločitev predlaga, pridobljeno v drugem kazenskem postopku, ki je tekel zoper druge obdolžence in obdolžencu nikoli ni bilo vročeno. Poleg tega se navedeno mnenje nanaša tudi na povsem drugo časovno obdobje, izvedencu pa so bila tudi postavljena vprašanja, ki v predmetnem postopku niso relevantna. Obdolženemu A. A. so bile v posledici navedenega eklatantno kršene pravice obrambe, predvsem ustavno zajamčene pravice iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter pravice, ki jih obdolžencu zagotavlja 6. člen EKČP. Zagovornik nadalje izpostavlja tudi, da navedeno izvedensko mnenje (pa tudi odredba za pribavo le tega) obdolžencu nista bila nikoli vročena, zato izvedensko mnenje ne more predstavljati dokaza, na katerega bi se lahko opirala sodba v obravnavani zadevi, saj je bilo mnenje pridobljeno s kršitvijo obdolženčeve pravice do kontraditornosti, obdolženec pa tudi ni imel pravice do izjave.

5. Obdolženčev zagovornik je tako predlagal izločitev že navedenega izvedenskega mnenja.

6. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da so v kazenskih postopkih predmet izločitve le dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje izvedenca, pa je opredeljeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Okoliščina, da je bilo izvedensko mnenje pridobljeno v nekem drugem kazenskem postopku in da obdolženec ni prejel mnenja oziroma odredbe, torej nikakor ni razlog za izločitev izvida in mnenja dr. C. C., za kar se zavzema obramba.

8. Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z razlogi, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov navedlo že prvostopno sodišče, ob tem pa dodaja še, da bo predmetno izvedensko mnenje preizkušeno na glavni obravnavi, pri čemer ni dvomiti, da bo obdolženec imel možnost, da se z njim tudi seznani, predlaga neposredno zaslišanje izvedenca ali dopolnitev njegovega mnenja ... Glede na navedeno in ob razlogih, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, ko torej okoliščina, da obdolžencu (do sedaj) zanj sporno izvedensko mnenje ni bilo vročeno, ne predstavlja razloga za izločitev navedenega mnenja, saj ne gre za dokaz, ki bi ga moralo sodišče iz spisa izločiti in nanj ne bi smelo opreti sodne odločbe, temveč gre za dokaz, ki ga bo sodišče ocenjevalo po načelu proste presoje dokazov, in ker prvostopno sodišče torej tudi ni zagrešilo nobene od v pritožbi uveljavljanih kršitev, je o pritožbi obdolženčevega zagovornika pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo prvostopno sodišče po pravnomočnosti sodbe.